Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
priskutljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. neprijeten, zoprn: priskutljiv obraz
SSKJ²
priskútnež -a m (ȗ)
slabš. neprijeten, zoprn človek: neki priskutnež me je nadlegoval
SSKJ²
priskútnica -e ž (ȗ)
slabš. neprijetna, zoprna ženska: ta priskutnica me je zadržala celo uro
SSKJ²
priskútnost -i ž (ú)
ekspr. neprijetnost, zoprnost: priskutnost vsiljivega človeka / vztrajal je kljub priskutnostim, ki jih je moral prenašati
// nenaravnost, izumetničenost: priskutnost govorjenja, vedenja
 
ekspr. tožil in vzdihoval je do priskutnosti zelo
SSKJ²
prisladkáti se -ám se dov. (á ȃ)
ekspr. prikupiti se: hotel se ji je prisladkati
● 
ekspr. spet se je prisladkal k nam pretirano prijazno prišel
SSKJ²
prislánjanje -a s (ā)
glagolnik od prislanjati: tu prislanjanje koles ni prepovedano
SSKJ²
prislánjati -am nedov. (ā)
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: prislanjati kolo na ograjo, ob ograjo; mokre škornje je prislanjal k peči
// dajati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: glavo mu prislanja k prsim; ekspr. sonce se je prislanjalo na zgornji rob hribov / ekspr. nizke bajte so se prislanjale k visokim hišam so stale ob njih
 
ekspr. spet prislanja uho na vrata prisluškuje
    prislánjati se knjiž.
    nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam: vse življenje se prislanja k tujim družinam
SSKJ²
prislepáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. z goljufanjem, varanjem priti do česa: prisleparil je več milijonov; to dovoljenje si je prisleparil
SSKJ²
prislíniti -im dov. (í ȋ)
s slino pritrditi: prisliniti listič na šipo
● 
ekspr. to ga je tako ujezilo, da ji je prislinil klofuto dal klofuto
    prislíniti se slabš.
    1. nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: ko je izvedel, da gremo tja, se nam je še on prislinil; prisliniti se k dekletu / zagledal ga je na drugi strani dvorane in se prislinil k njemu; prisliniti se v hišo / povsod se prislini zraven
    2. prikupiti se: prisliniti se direktorju; kako se ji zna prisliniti
SSKJ²
prislínjenec -nca m (ȋ)
slabš. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: kaj pa spet hoče od nas ta prislinjenec
SSKJ²
prislòn -ôna m (ȍ ó)
1. prislonitev: prislon lestve na zid
2. zastar. naslonjalo, naslonilo: opiral se je na prislon njenega stola
3. teh. del orodja, naprave, ob katerega se prisloni predmet, ki se obdeluje, meri: prislon pri kotniku
SSKJ²
prislonítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prisloniti: prislonitev puške k rami
SSKJ²
prisloníti -slónim stil. -ím dov., prislônil stil. prislónil (ī ọ́, í)
dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: prisloniti kolo k ograji, ob drevo; prisloniti lestev na zid; odprla je skrinjo in prislonila pokrov ob steno; prislonil se je k drevesu
// dati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: prislonil je puško k licu, rami, pomeril in sprožil / skloni se k njej in prisloni svoj obraz k njenemu; prislonil je uho k slušalki / prisloniti omaro k steni postaviti jo zelo blizu stene; ekspr. prisloniti hišo ob pobočje postaviti jo ob pobočju
● 
star. prislonil mu je klofuto dal mu je klofuto; ekspr. vrata je le prislonil priprl; ekspr. k temu prizoru je prislonil še dva druga dodal mu je
    prisloníti se knjiž.
    nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: po moževi smrti se je prislonila k teti / v mesto je hodila peš ali pa se je prislonila na kak voz
    prislónjen -a -o:
    k zidu prislonjena deska
SSKJ²
prislónjenec -nca m (ọ́)
knjiž. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: noče, da bi ga hči in zet imela za prislonjenca
♦ 
agr. kozolec, ki stoji tik ob skednju ali hlevu
SSKJ²
prislòv -ôva m (ȍ ó)
jezikosl. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok: prislovi, predlogi, vezniki in medmeti / časovni, krajevni prislovi; količinski prislov; miselni prislov ki izraža razmerje govorečega do povedanega
SSKJ²
prislôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na prislov: prislovne zveze
// v zvezi prislovno določilo stavčni člen, ki določa povedek ali nekatere druge stavčne člene glede na kraj, čas, način, vzrok: prilastek in prislovno določilo / prislovno določilo časa, kraja
SSKJ²
prislôvica -e ž (ȏ)
zastar. rek, pregovor: sklicuje se na to, kar pravi prislovica; ravnal se je po stari prislovici, da pametnejši odneha / rad govori v prislovicah
SSKJ²
prislôvičen -čna -o prid. (ȏ)
zastar. splošno znan: njegova dobrota je postala že kar prislovična; prislovična počasnost polža
SSKJ²
prislúga -e ž (ū)
zastar. služabniki, služinčad: gospodar je s svojo prislugo stal na pragu
SSKJ²
prislúh -a m (ȗ)
1. slušna zaznava brez stvarne podlage: imeti prisluhe in privide / ptičje petje je bilo samo prisluh / vsi ti šumi so ustvarjali prisluh šepetajoče melodije
 
ekspr. saj nič ne poka, menda imaš prisluhe izraža podkrepitev trditve
 
psiht. slušna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj
2. glagolnik od prisluhniti: kratek prisluh / prisluh družbenim tokovom
3. skrivno poslušanje s prisluškovalnimi sredstvi: pogovor je bil ujet med telefonskim prisluhom; naprava za prisluhe / opravljati prisluhe; pridobiti sodno odredbo za prisluhe; nezakoniti, tajni prisluhi; uporaba policijskih prisluhov v sodnih preiskavah / oddelek za prisluhe
// kar se pridobi s takim poslušanjem: analiza, poslušanje prisluhov; prepis, zapis prisluhov; vsebina prisluhov; kaseta s prisluhi kot dokazno gradivo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prislúhati -am nedov. (ū ȗ)
knjiž. prisluškovati: prebujal se je in prisluhal / prisluhati mnenju javnosti
SSKJ²
prislúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, od kod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce
// nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba
2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč
3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo
// upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila
SSKJ²
prisluhováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. prisluškovati: čez nekaj korakov se je ustavil in prisluhoval; prisluhoval je, kdaj bo zaslišal trkanje / prisluhovati šumenju gozda
SSKJ²
prislúškati -am nedov. (ȗ)
zastar. prisluškovati: nihče ni mogel slutiti, da je prisluškal / gledal je in prisluškal, a vse je bilo tiho
SSKJ²
prisluškávati -am nedov. (ȃ)
zastar. prisluškovati: prisluškaval je, a ni nič razumel; prisluškavati pred vrati / prisluškavati šumenju gozda
SSKJ²
prislúškniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. prisluhniti: ko je zaslišal svoje ime, je prislušknil / stopila je k vratom in prislušknila, a bilo je vse tiho
SSKJ²
prisluškoválec -lca [prisluškovau̯ca tudi prisluškovalcam (ȃ)
kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca; prisluškovalec za vrati / bil je prisluškovalec proti svoji volji nehote je moral poslušati / knjiž. tankočuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji
// kdor zbira podatke s poslušanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; prisluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti
SSKJ²
prisluškoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prisluškovanje: prisluškovalna strast, vnema / namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo; odstraniti, vgraditi prisluškovalne naprave / na otoku so postavili prisluškovalno postajo
SSKJ²
prisluškoválnica -e ž (ȃ)
prostor za prisluškovanje: tiho je sedel v prisluškovalnici / ekspr. ni vedel, ali naj odide ali naj ju posluša iz svoje nenavadne prisluškovalnice
SSKJ²
prisluškovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prisluškovati: prisluškovanje za vrati; naprave za prisluškovanje / prisluškovanje šumom v gozdu / prisluškovanje stiski mladega človeka
SSKJ²
prisluškováti -újem nedov. (á ȗ)
1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati
 
ptt prisluškovati telefonskemu pogovoru z aparatom, vključenim v telefonsko zvezo, poslušati telefonski pogovor
2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, če so gostje že prišli; zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo oglasili koraki; ves čas je prisluškoval k vratom, proti vhodu; knjiž. prisluškovati v daljavo; pren. prisluškoval je vase, da bi našel odgovor
3. knjiž. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: slonela je na oknu in prisluškovala hrupu veselice; prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali; prisluškovati šumenju gozda
4. knjiž. kazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam; preveč prisluškuješ svojim mladostnim težavam / prisluškovati naravi doživljati jo, se vživljati vanjo
● 
knjiž., ekspr. na mnenje drugih se ni ozirala, prisluškovala je le utripu svojega srca ravnala glede na svoja čustva
    prisluškováje :
    slonela je na oknu, prisluškovaje daljnemu grmenju
    prisluškujóč -a -e:
    leži v gozdu, prisluškujoč šumenju borov; sedela je mirno, ves čas prisluškujoč, če bo zaslišala korake; prisluškujoč je stal za vrati; zalotiti prisluškujočo žensko
SSKJ²
prislúžek -žka m (ȗ)
star. zaslužek: biti zadovoljen s prislužkom; ima postranski prislužek; tedenski prislužek
SSKJ²
prislužíti in prislúžiti -im dov. (ī ú)
z delom, služenjem priti do česa: kar je prislužila s šivanjem, je porabila za šolanje otrok; dosti je že prislužil; ta denar si je težko prislužil / rada bi kje kaj prislužila zaslužila
// ekspr. zaradi določene lastnosti, dejavnosti postati deležen česa: medaljo je prislužil s hrabrostjo; z vzponom na vrh so si prislužili zlate značke / prislužiti si odpuščanje, priznanje
 
ekspr. po takem delu so si prislužili pivo so zaslužili
    prislužíti se in prislúžiti se ekspr.
    v službi priti do določenega mesta, položaja: prislužila se je do nadzornice
    prislúžen -a -o:
    pošiljal jim je svoj težko prisluženi denar
SSKJ²
prismehljáti se -ám se dov. (á ȃ)
smehljaje se priti: prismehljala se mu je naproti
SSKJ²
prismejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., prismêj se in prismèj se prismêjte se stil. prismêjaj se prismejájte se; prismejál se stil. prismêjal se prismejála se (á é, í, é)
smeje se priti: otroci so se prismejali iz dvorane / ekspr. izza oblakov se je znova prismejalo sonce pokazalo
SSKJ²
prismóda -e ž (ọ̑)
slabš. nespameten, neumen človek: tej prismodi tega ne boš mogel dopovedati; ta fant je čisto navadna prismoda / kot psovka nehaj že, prismoda neumna
SSKJ²
prismodaríja -e ž (ȋ)
slabš. nespametno, neumno govorjenje ali ravnanje: ne poslušam takih prismodarij; ne nadleguj me s prismodarijami / delati, govoriti prismodarije
// kar je neumno, nespametno sploh: vsa stvar je velika prismodarija; nerad berem take prismodarije
// v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: praviš, da bo šel tudi on z njimi – prismodarija
SSKJ²
prismódast -a -o prid. (ọ̑)
slabš. nespameten, neumen: s tisto prismodasto žensko hodi
SSKJ²
prismodè1 -éta m (ȅ ẹ́)
slabš. nespameten, neumen moški: takle prismode nam že ne bo ukazoval; to še vsak prismode zna / kot psovka bodi že tiho, prismode
SSKJ²
prismodè2 -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. nespameten, neumen človek: kdaj boš že nehal biti tako prismode
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prismódež -a m (ọ̑)
slabš. nespameten, neumen moški: niti odgovoril mu ni ta prismodež / kot psovka kar pojdi, prismodež
SSKJ²
prismódica -e ž (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od prismoda: ni še govoril s tako prismodico; mala prismodica je vse verjela / kot nagovor ne jokaj, prismodica
SSKJ²
prismodíja -e ž (ȋ)
knjiž. prismodarija: kdo bi poslušal take prismodije / uganjati prismodije / kar je storil, je velika prismodija
SSKJ²
prismodíti -ím dov., prismódil (ī í)
pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje: prismoditi kašo, meso; mleko se je prismodilo / prismodila si je lase osmodila
● 
ekspr. prismodil mu je klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismodil ga je po glavi udaril
    prismojèn -êna -o:
    prismojeno meso; sam.: okus po prismojenem; 
prim. prismojen
SSKJ²
prismodováti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. počenjati, govoriti neumnosti, lahkomiselnosti: vsega imajo dovolj, pa prismodujejo; napili so se in začeli prismodovati
    prismodováti se knjiž.
    šaliti se: z njim se ne moreš resno pogovarjati, samo prismoduje se
SSKJ²
prismójen -a -o prid. (ọ́ekspr.
1. nespameten, neumen: fant je prismojen, saj ne ve, kaj dela / prismojeno vedenje
 
ekspr. mislijo, da je malo prismojen čudaški, neumen
2. zoprn, neprijeten: sit sem že tega prismojenega dežja; letos je pa res prismojeno vreme
    prismójeno prisl.:
    prismojeno govoriti; 
prim. prismoditi
SSKJ²
prismójenec -nca m (ọ́)
ekspr. nespameten, neumen človek: samo prismojenci delajo kaj takega / knjiž. velik burkež je in prismojenec šaljivec
● 
ekspr. imajo ga za prismojenca za čudaškega, neumnega
SSKJ²
prismójenka -e ž (ọ́)
ekspr. nespametna, neumna ženska: ne izgubljaj časa s to prismojenko
SSKJ²
prismójenost -i ž (ọ́)
ekspr. nespametnost, neumnost: v svoji prismojenosti pripoveduje o dogodku vsakomur, ki jo hoče poslušati; zaradi njegove prismojenosti ga ne spoštujejo / ne morem poslušati takih prismojenosti nespametnega, neumnega govorjenja
SSKJ²
prismolíti -ím dov., prismólil (ī í)
s smolo pritrditi: prismoliti cepič; sedi, kakor bi se prismolil na klop dolgo; nepremično
● 
ekspr. prismolil mu je krepko klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismoli mu eno udari ga
    prismolíti se slabš.
    nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti kam: spet se nam je prismolil / rad se prismoli v kuhinjo; povsod se prismoli
    prismoljèn -êna -o:
    prismoljena deska; prismoljena klofuta
SSKJ²
prismrčáti -ím dov. (á í)
ekspr. smrčeč priti: ves prehlajen je prismrčal v sobo
SSKJ²
prismúčati -am dov. (ȗ)
drseč na smučeh priti: skozi cilj je prismučal zadnji tekmovalec
 
ekspr. prismučal je prvo mesto na smučarskem tekmovanju dosegel
SSKJ²
prismúk -a m (ȗ)
ekspr. čudaški, neumen človek: ne jezi se zaradi njega, prismuk je; samo doma sedi ta prismuk / kot psovka izgini, prismuk prismojeni
SSKJ²
prismúka -e ž (ȗ)
ekspr. čudaška, neumna ženska: sama lazi po hribih, ta prismuka
SSKJ²
prismúkati -am tudi -smúčem dov. (ú)
ekspr. neslišno, neopazno priti: izza drevesa je prismukala lisica; potuhnjeno se je prismukal pod okno
SSKJ²
prismúkniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. neslišno, neopazno priti: miška je prismuknila in odgriznila sir
● 
nar. mislil ga je prismukniti, pa se je izmaknil udariti
    prismúkniti se nar.
    priliznjeno se stisniti: otrok se je prismuknil k materi
SSKJ²
prismúknjen -a -o prid. (ȗekspr.
1. čudaški, neumen: prismuknjen človek; nikar se ne jezi, saj veš, da je prismuknjen / nehaj že s takimi prismuknjenimi vprašanji
2. zoprn, neprijeten: ste že spet načeli ta prismuknjeni pogovor; sit sem že tega prismuknjenega vremena
    prismúknjeno prisl.:
    prismuknjeno govoriti, vesti se
SSKJ²
prismúknjenec -nca m (ȗ)
ekspr. čudaški, neumen človek: prav je imel, čeprav smo ga imeli za prismuknjenca
SSKJ²
prismúknjenka -e ž (ȗ)
ekspr. čudaška, neumna ženska: še poročil se bo s to prismuknjenko
SSKJ²
prismúknjenost -i ž (ȗ)
ekspr. čudaštvo, neumnost: njegova prismuknjenost se vedno bolj stopnjuje / govoril ji je o raznih prismuknjenostih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prisnávljati -am nedov. (á)
biol. asimilirati: rastline prisnavljajo
SSKJ²
prisnubíti in prisnúbiti -im dov. (ī ú)
s snubitvijo dobiti: prisnubil je ženo; prisnubiti si dekle
SSKJ²
prisodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prisoditi: prisoditev dediščine / prisoditev nagrade
SSKJ²
prisodíti in prisóditi -im dov. (ī ọ́)
1. izraziti, imeti mnenje, da je kdo
a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: njemu takega dejanja ne bi prisodil / knjigo so prisodili njemu
b) nosilec kake lastnosti: take spretnosti bi mu nobeden ne prisodil / prisoditi komu vrednote / ne bi ji mogli prisoditi več kot trideset let / prisoditi čemu velik pomen
2. z odločbo, sodbo določiti, da komu kaj pripada: prisoditi komu dediščino, zapuščino / sodišče je prisodilo otroka materi / na osnovi tega mu je komisija prisodila višjo pokojnino določila / prisodili so mu deset let zapora
// dati, dodeliti: nagrado so prisodili slovaškim filmskim delavcem / rojenice so vsakemu prisodile drugačno usodo
3. šport. določiti glede na pravila igre: sodnik je prisodil devetmetrovko
● 
zastar. prisoditi komu kako nalogo zadolžiti ga zanjo
    prisójen -a -o:
    prestati bo moral vseh sedem prisojenih let; izpolnil je, kar mu je bilo prisojeno
SSKJ²
prisòj -ôja m (ȍ ó)
zastar. prisoja: na prisoju cvetijo trobentice
● 
knjiž. na svetlobi je imelo blago zelenkast prisoj nadih
SSKJ²
prisója -e ž (ọ̄)
nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen proti soncu: na prisojah je sneg že skopnel; gosto porasla prisoja; prisoje in osoje
SSKJ²
prisójati -am nedov. (ọ́)
1. izražati, imeti mnenje, da je kdo
a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: prisojati komu krajo / prisojajo mu letake
b) nosilec kake lastnosti: prisojal ji je več značajnosti / ekspr. take urnosti bi njegovim petam ne prisojal / javnost prisoja pogovorom poseben, velik pomen
2. dajati, dodeljevati: prisojati komu večje vsote denarja
    prisójati si 
    lastiti si, prilaščati si: prisoja si pravico do ocenjevanja
SSKJ²
prisójen -jna -o prid. (ọ̄)
obrnjen, usmerjen proti soncu: prisojni pašniki so že zeleni; prisojna stran hriba
SSKJ²
prisójnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost prisojnega: prisojnost pobočja
SSKJ²
prisolíti -ím dov., prisólil (ī í)
dodatno, zraven osoliti: omako je morala še malo prisoliti
● 
pog. ob teh predrznih besedah bi ji najraje prisolil klofuto dal klofuto; pog., ekspr. prisoli mu eno okrog ušes udari ga
SSKJ²
prisónčen -čna -o prid. (ọ̑)
knjiž. prisojen: na prisončnih vrtovih so cvetele trobentice; prisončno pobočje je že kopno
SSKJ²
prisónčje -a s (ọ̑)
astron. Soncu najbližja točka planetovega tira: planet je v prisončju
● 
knjiž. na prisončju cvete teloh na prisojah
SSKJ²
prisopíhati -am dov. (í)
sopihajoč priti: s težavo sta prisopihala na vrh; za njimi je prisopihal še najmlajši / ekspr. vlak prisopiha na postajo pripelje
SSKJ²
prisôpsti -sôpem dov., prisópel in prisôpel prisôpla (ó)
sopeč priti: vsa preplašena je prisopla v sobo; komaj so prisopli na vrh
SSKJ²
prisostvováti -újem nedov. (á ȗ)
biti v določenem času na določenem mestu zaradi kakega dogajanja: filmski predstavi, tekmi je prisostvovalo le nekaj oseb; prisostvoval je sejam in pisal zapisnik / prisostvovati pouku, pri pouku
 
doslej še ni prisostvoval takemu prepiru ga še ni slišal; hotel je, da tudi on prisostvuje pri delu sodeluje, pomaga
SSKJ²
prisôten -tna -o prid. (ó)
ki je v določenem času na določenem mestu: prisotni poslanci so predlog sprejeli / na sestanku so bili prisotni vsi člani sestanka so se udeležili
// publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: biti politično in vojaško prisoten na ozemlju druge države / nerazvitost je v teh deželah prisotna v različnih oblikah; v delu je močno prisoten lirski element
● 
zastar. bil je prisotnega duha priseben; publ. ta organizacija je prisotna na vseh področjih družbenega življenja je dejavna, deluje; publ. policija je bila povsod prisotna je vse nadzirala; publ. v pogovorih je bila ta misel neštetokrat prisotna o tem so veliko govorili, razpravljali
    prisôtni -a -o sam.:
    zapisati število prisotnih; vse prisotne so se s predlogom strinjale
SSKJ²
prisôtnik -a m (ó)
zastar. navzoči, prisotni: pozdravil je nad tisoč zbranih prisotnikov
SSKJ²
prisôtnost -i ž (ó)
dejstvo, da je kdo prisoten: njena prisotnost jih moti / publ. ugotavljati prisotnost kisika v večjih morskih globinah
● 
prisotnost duha prisebnost
SSKJ²
prispájkati -am dov. (ȃ)
teh. s spajko pritrditi: prispajkati cev
SSKJ²
prispéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili
2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, od koder bo nadaljeval pot v Sloveniji; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo
● 
zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali
    prispèl in prispél -éla -o:
    v roku prispele prijave; prispela poročila
     
    ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki
    prispévši star.:
    prispevši na vrh, se je oddahnil
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prispétje -a s (ẹ̑)
knjiž. prihod: prispetje na cilj
 
adm. prispetje blaga v namembni kraj prihod
SSKJ²
prispévati -am dov. in nedov. (ẹ́)
1. dati denarno vsoto ali kako stvar za kaj: prispeval je dva tisoč evrov; prispevati iz svojih sredstev; prispevati za gradnjo novih stanovanj; prispevati v blagu, denarju, naturalijah; mesečno prispevati
2. sodelovati, pomagati s čim pri skupnem prizadevanju za kaj: tudi on je prispeval svoj delež k zmagi; prispevati k napredku družbe, šolstva; odločilno prispevati k izboljšanju mednarodnih odnosov
 
publ. demokratične sile so prispevale velike žrtve v boju proti okupatorju so veliko žrtvovale; publ. ti filmi bodo prispevali k njihovemu ugledu ga bodo povečali
SSKJ²
prispévek -vka m (ẹ̑)
1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek
// dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki
 
ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno varnost del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje
2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini
 
prispevki za zgodovino gradivo
3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki
SSKJ²
prispéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
nanašajoč se na prispevek: določiti, povečati prispevno osnovo; prispevna stopnja za otroški dodatek, pokojninsko zavarovanje
SSKJ²
prispévkar -ja m (ẹ̑)
pisec prispevkov, sestavkov: v reviji sodeluje več mladih prispevkarjev
SSKJ²
prispodábljanje -a s (á)
glagolnik od prispodabljati: prispodabljanje življenja narave z osebnim življenjem pesnika in človeka sploh
SSKJ²
prispodábljati -am nedov. (á)
ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: prispodabljati mladost s pomladjo / ta stvar dobro prispodablja prestano gorje / knjiž. v tej pesmi prispodablja svojo domovino zapuščeni vdovi primerja
SSKJ²
prispodóba -e ž (ọ̑)
ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz Biblije
SSKJ²
prispodóben -bna -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na prispodobo: prispodobna sredstva / prispodobno izražanje
    prispodóbno prisl.:
    to je mislil le prispodobno; tudi vihar je pesnik uporabljal prispodobno
SSKJ²
prispodóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. narediti prispodobo: ženo je prispodobil marljivi čebeli / sreče ni znal z ničimer prispodobiti
● 
star. prispodobilo se je, da so ga pričakali spodobilo
    prispodóbljen -a -o:
    v njegovih pesmih so duševni pojavi večkrat prispodobljeni luči
SSKJ²
prispodóbnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost prispodobnega: prispodobnost izražanja
SSKJ²
prispojíti -ím dov., prispójil (ī í)
zastar. spojiti s čim: en del je prispojil k drugemu
SSKJ²
prisposóbiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. prilagoditi se: alpske rastline so se prisposobile mrazu; prisposobiti se okolju, razmeram
    prisposóbljen -a -o:
    okolju prisposobljena rastlina
SSKJ²
prisŕčen -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ)
1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen
// ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala
2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas
    prisŕčno prisl.:
    prisrčno pozdraviti, sprejeti koga; prisrčno se zahvaliti; povedati kaj na prisrčno preprost način; sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega
SSKJ²
prisŕčnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost prisrčnega človeka: njegova prisrčnost jih je prevzela / prisrčnost sprejema, vedenja
// prisrčno vedenje, ravnanje: otroka sta zrastla brez prisrčnosti; sprejeli so jih s prisrčnostjo / ekspr. izmišljal si je razne prisrčnosti, da bi jo razvedril
SSKJ²
pristája -e ž (ȃ)
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino: oditi z živino v pristaje
SSKJ²
pristajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pristajanje:
a) pristajalni manever ladje / pristajalna pristojbina
 
navt. pristajalna obala obala, urejena za pristajanje ladij
b) pristajalna hitrost letala / pristajalne naprave / pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal
SSKJ²
pristajalíšče -a s (í)
prostor za pristajanje: označiti na zemljevidu pristajališče; ladja je odplula iz pristajališča; pomožno pristajališče / letalo se je bližalo pristajališču
SSKJ²
pristájanje -a s (ā)
glagolnik od pristajati1:
a) pristajanje ladij
b) pristajanje letal / steza za varno vzletanje in pristajanje; slepo pristajanje instrumentalno pristajanje
 
aer. instrumentalno pristajanje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti
c) pristajanje na načela
SSKJ²
pristájati1 -am nedov. (ā)
1. s plutjem prihajati do kopnega, obale in se ustavljati: ladja že pristaja; pristajati ob obali, v pristanišču
2. z letenjem prihajati na zemljo, tla in se ustavljati: na velikih letališčih letala stalno vzletajo in pristajajo / pristajati s padalom / ekspr. snežinke so pristajale na njenih laseh
3. ekspr. prihajati kam in tam ostajati: radi so pristajali v gostilnah
4. publ., navadno v zvezi z na privoljevati v kaj, soglašati s čim: ta človek pristaja na vse / pristajati na pogoje, predloge sprejemati jih; ne pristajajo na svojo usodo niso zadovoljni z njo; pristajati na etične vrednote priznavati jih
    pristajajóč -a -e:
    vsako pristajajočo ladjo so pozdravili s himno njene dežele
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pristájati2 -am nedov. (ā)
povzročati ugoden estetski učinek: kratki lasje ji pristajajo; modra obleka mu zelo pristaja / ta barva dobro pristaja (k) lasem, obrazu
// biti primeren, ustrezen za koga: vloga starke ji ne pristaja; to ime mu zelo pristaja / tako vedenje ne pristaja fantu se ne spodobi
SSKJ²
pristájen -jna -o prid. (ȃ)
zastar. pristajalen: čiščenje pristajnih stez
SSKJ²
pristán -a m (ȃ)
knjiž. pristanišče: ladja je odplula iz pristana / tržaški pristan
 
ekspr. v njenem domu je našel varen pristan zavetje; ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila
 
navt. ladja lahko pristane na pristanu št. 1 ali št. 2 na privezu
SSKJ²
pristánek -nka m (ȃ)
1. prihod s plutjem do kopnega, obale in ustavitev: pristanek ladje v pristanišču; priprave za pristanek
2. prihod z letenjem na zemljo, tla in ustavitev: pristanek letala; čakati na dovoljenje za pristanek; vzlet in pristanek / pristanek vesoljske ladje na luni
 
mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje
 
aer. prisilni pristanek pristanek letala zaradi okvare, vremenskih razmer, ki ni predviden v načrtu poleta
3. publ. privolitev, soglasje: dati svoj pristanek; za to je potreben avtorjev pristanek; poročila se je brez očetovega pristanka
SSKJ²
pristaníšče -a s (í)
1. kraj, prostor ob morju, reki, jezeru, urejen za pristajanje vodnih vozil: ladje so zasidrane v pristanišču; zaliv s pristaniščem / ladja je priplula v svoje matično pristanišče; pomorsko, rečno pristanišče / hidroplansko pristanišče; splavarsko pristanišče
 
navt. območje morja z urejeno obalo, pomoli, valobrani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje, zavarovanje ladij
2. publ., s prilastkom letališče: letalsko pristanišče; mesto slovi po mednarodnem zračnem pristanišču
SSKJ²
pristaníščnik -a m (ȋ)
publ. pristaniški delavec: bil je pristaniščnik / koprski pristaniščniki
SSKJ²
pristaníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pristanišče: pristaniške naprave; pristaniško skladišče / pristaniška pristojbina / pristaniški delavci / pristaniško mesto
SSKJ²
pristánski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. pristaniški: pristanske naprave / pristanski delavci
SSKJ²
pristáš -a m (á)
kdor ima zelo pozitiven odnos do česa, soglaša s čim, se zavzema za kaj: pridobivati nove pristaše; pristaši gibanja v naravi, nogometa; pristaši trde roke, vzgoje; pristaši stranke, opozicije / ekspr. ta priprava je dobila dosti vnetih pristašev dosti ljudi jo priporoča
// kdor ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: pristaši znanega mirovnika, politika
SSKJ²
pristášinja -e ž (ā)
ženska, ki ima pozitiven odnos do česa, soglaša s čim: goreča, zaprisežena pristašinja; pristašinja gibanja za emancipacijo žensk v družbi
SSKJ²
pristáti1 -stánem dov. (á ȃ)
1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču
2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe
3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila
4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo
● 
zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila
SSKJ²
pristáti2 -stojím nedov., pristój pristójte; pristál; nam. pristàt in pristát (á í)
navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji (k) njenim lasem
// biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobi
● 
zastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh
SSKJ²
pristàv -áva m (ȁ ánekdaj
1. pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu: gozdarski, sodni pristav
2. nižji oskrbnik, zlasti graščinski: bil je pristav na grofovem veleposestvu
SSKJ²
pristáva -e ž (ȃ)
nekdaj hiša, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, pripadajoča zlasti graščini: živel je na pristavi; grad s pristavo / grajska pristava
SSKJ²
pristávčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pristavek 3: pristavčni odnos / pristavčna besedna zveza
SSKJ²
pristávek -vka m (ȃ)
1. kar se k čemu na koncu pove, napiše: pristavek, da ta spis ni prevod, je nepotreben; pristavek k razlagi, zapisniku / denar je vzel s pristavkom, da ga bo vrnil s pripombo
2. izraz, ki se navadno pristavlja h kakemu izrazu: uporabljati ob imenu pristavek gospod; ta izraz se uporablja zlasti kot pristavek
3. jezikosl. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica: pristavek in prilastek
SSKJ²
pristávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od pristava: dvorec in pristavica
SSKJ²
pristáviti -im dov. (á ȃ)
1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal
2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo
3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal
4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti
● 
ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal
    pristávljen -a -o:
    pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena
SSKJ²
pristávljati -am nedov. (á)
1. postavljati zraven česa: pristavljati stole k mizi / ko je pristavljal lestev k polici, je padel prislanjal
 
teh. noža ne smemo pristavljati pravokotno k obdelovancu
2. dajati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: kuharica pristavlja lonce / pristavljati za kosilo začeti kuhati kosilo
3. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne bom pristavljal / fantje pristavljajo svoje opazke; navadno je pristavljal, da ga takrat ni bilo tam / dov. pristavljam, da o tem nič ne vem
● 
ekspr. dojenčka redno pristavlja k prsim doji; ekspr. tudi on rad pristavlja svoj lonček pri čem tudi zase išče korist; se pridružuje čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno
SSKJ²
pristávnik -a m (ȃ)
nekdaj nižji oskrbnik, zlasti graščinski: iskati novega pristavnika; grofov pristavnik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pristávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pristavo: pristavska poslopja / živijo na pristavskem svetu
SSKJ²
prísten -tna -o prid., prístnejši (í ī)
1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak
// nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka
2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo
// ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri
3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi
    prístno prisl.:
    pristno občutiti; pristno človeški odnosi; ima pristno slovanski značaj; sam.: v njem je bilo nekaj pristnega
SSKJ²
pristének -nka m (ẹ̑)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: posteljo ima v pristenku
// manjši stranski prostor kot del večjega prostora; niša: pristenek je ločevala zavesa; v pristenku je stala miza s stoli
SSKJ²
pristénski -a -o prid. (ẹ́)
ki je, se nahaja pri steni: sedela sta na pristenski klopi; pristenska stranica mize
SSKJ²
prístnost -i ž (í)
lastnost, značilnost pristnega: pristnost vina / preveriti pristnost podpisa / pristnost dokumentov / ni dvomil o pristnosti njenih čustev
 
s tem je škodil svoji igralski pristnosti prepričljivosti, neposrednosti
 
agr. pristnost sorte značilnost sorte, da ima iste lastnosti kot prvotna sorta; pravn. izpodbijati pristnost oporoke
SSKJ²
pristójati -am nedov. (ọ́)
1. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati2kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi
2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev
SSKJ²
pristójbina in pristojbína -e ž (ọ̑; í)
predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa: odmeriti, zaračunati pristojbino; pobirati pristojbino; mesečna pristojbina / cenilna pristojbina; luške pristojbine; pristojbina za izposojanje izposojnina; plačati pristojbino za prostor na pokopališču grobnino
SSKJ²
pristojbínski in pristójbinski -a -o prid. (ȋ; ọ̑)
nanašajoč se na pristojbino: pristojbinski predpis / pristojbinske ugodnosti
SSKJ²
pristójen1 -jna -o prid. (ọ̄)
1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu
2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega
3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež
● 
biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega
    pristójno prisl.:
    pristojno ceniti delo učiteljev; sam.: tako mislijo pristojni; pristojni so ga z zanimanjem poslušali
SSKJ²
pristójen2 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. spodoben, dostojen: pristojen človek / prišla je v ne preveč pristojni obleki; pristojno vedenje
    pristójno prisl.:
    govoriti, vesti se pristojno
SSKJ²
pristójnost1 -i ž (ọ̄)
z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, občinske pristojnosti; zakonodajne pristojnosti
 
pravn. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ
SSKJ²
pristójnost2 -i ž (ọ́)
zastar. spodobnost, dostojnost: zabavali so se v mejah pristojnosti
SSKJ²
pristójnosten -tna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na pristojnost1: določiti pristojnostne meje
 
pravn. pristojnostni spor spor o pristojnosti
SSKJ²
pristókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
stokajoč priti: bolnik je ob palici pristokal v čakalnico
 
ekspr. spet je pristokal prišel tožit, tarnat
SSKJ²
pristòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. dostop:
a) vsi pristopi so vzdrževani; urediti pristop na vrh gore; pristop do morja
 
alp. pot, plezalna smer v hribih
b) olajšal jim je pristop do planinske koče; preprečiti pristop v tovarno
c) vsak ima pristop v njegov kabinet / učenci imajo pristop do vseh knjig
2. glagolnik od pristopiti: priglasiti pristop k društvu; pristop države h gospodarski skupnosti / podpisati pristop / pristop k delu; omogočiti pristop k raziskovanju / originalen pristop k literaturi originalno obravnavanje literature; individualen pristop k učencu individualno ravnanje z njim; stvaren pristop k obravnavanju zgodovine stvaren način obravnavanja
3. publ., s prilastkom način, postopek: nov pristop v odkrivanju vzročnosti med pojavi; računalniški pristopi
SSKJ²
pristópanje -a s (ọ̄)
glagolnik od pristopati: hitro pristopanje in podajanje roke / pristopanje novih članov k društvu / takšno pristopanje k problemom ne more biti uspešno
SSKJ²
pristópati -am nedov. (ọ̄)
1. stopati h komu: še zadnji pristopa po stopnicah; pristopal je s težkimi koraki / drug za drugim so pristopali k mikrofonu in brali pesmi
2. postajati član česa: k novi organizaciji je pristopalo vedno več ljudi
3. publ., v zvezi s k lotevati se česa, začenjati kaj: pristopati k delu / pristopati k reševanju problemov začenjati jih reševati / povedal mu je, kako naj pristopa k tem ljudem kako naj ravna z njimi
    pristopajóč -a -e:
    hitro pristopajoča ženska
SSKJ²
pristópen1 -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pristop: pristopni pogoji / pristopni obrazec; pristopna izjava; pristopna listina pristopnica
 
rel. pristopne molitve molitve na začetku maše
SSKJ²
pristópen2 tudi pristôpen -pna -o prid., pristópnejši tudi pristôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō)
1. dostopen: planinska koča je pristopna celo z avtomobilom; težko pristopni kraji / vse gradivo je pristopno / predavanje je bilo zelo pristopno / razložil mu je na dovolj pristopen način
2. knjiž. dovzeten, dojemljiv: ni pristopen za opomine / pristopna ženska
SSKJ²
pristopícati -am dov. (ī)
ekspr. priti s kratkimi, hitrimi koraki: deklica je pristopicala v sobo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pristopíti in pristópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. stopiti h komu: pristopila je in mu skušala pomagati; pristopil je, da bi ga vprašal; hitro, tiho pristopiti; pristopiti od strani, od zadaj / pristopil je k mizi, oknu stopil; ves nesrečen je pristopil k njemu
 
alp. pristopiti na vrh priti, priplezati nanj po kaki poti ali plezalni smeri
2. postati član česa: pristopiti k stranki; pristopiti k organizaciji / pristopil je k partizanom šel je
3. publ., v zvezi s k lotiti se česa, začeti kaj: resno je pristopil k delu; pristopiti h gradnji / pristopil je k vprašanju začel ga je reševati
● 
nar. če ne boste zmogli sami, bomo pa še mi pristopili prišli pomagat
SSKJ²
pristópnica -e ž (ọ̑)
1. listina o pristopu: podpisati pristopnico
2. država, ki pristopi k dogovoru, zlasti o vstopu v Evropsko unijo: podjetniki iz pristopnic se povezujejo s tistimi iz starih članic; pogajanja s pristopnicami; inflacija, proizvodnja v pristopnicah / država pristopnica; pristopnice k Evropski uniji
SSKJ²
pristópnik -a m (ọ̑)
alp. kdor pride, pripleza na kak vrh ali prepleza kako plezalno smer: na Triglav so prihajali novi pristopniki / prvi pristopnik alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer
SSKJ²
pristopnína -e ž (ī)
znesek, ki ga je treba plačati za pristop h kaki organizaciji: določiti pristopnino
SSKJ²
pristópnost tudi pristôpnost -i ž (ọ́; ó)
dostopnost: lahka pristopnost nekaterih planinskih postojank / vsebinska pristopnost pesmi
SSKJ²
pristoríti -ím dov., pristóril (ī íknjiž.
1. dodatno, zraven narediti, opraviti: starši lahko v vzgoji še marsikaj pristorijo; k temu je treba še veliko pristoriti
2. narediti, opraviti: vse to bodo še pravi čas pristorili; dela je toliko, da ga komaj pristorim
● 
knjiž. pristoriti zamujeno nadomestiti
    pristorjèn -êna -o:
    vse je bilo pravočasno pristorjeno
SSKJ²
prístovati -ujem tudi pristováti -újem nedov. (í; á ȗ)
zastar. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati2ta obleka ji lepo pristuje / vloga klovna mu bo pristovala / tako vedenje ne pristuje mlademu dekletu se ne spodobi
● 
zastar. njemu ne pristuje sodba o tem on ni upravičen soditi o teh stvareh
SSKJ²
pristrádati -am dov. (á)
nav. ekspr. s stradanjem priti do česa: pristradal je toliko, da je lahko odplačal dolg; prigaral in pristradal si je hišo / pristradati si vitkost
    pristrádan -a -o:
    pristradan denar; pristradano premoženje
SSKJ²
prístrah -a m (í)
nar. koroško strah, bojazen: v njem je oživel pristrah pred kačo
SSKJ²
pristránost -i ž (á)
pristranskost: spoznal je pristranost profesorjev / pristranost pojmovanja
SSKJ²
pristránski -a -o prid. (á)
1. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: pristranski kritik, sodnik / pristranska ocena
2. zastar. postranski: pristranski zaslužek
3. zastar. stranski: segel je v pristranski žep
SSKJ²
pristránskost -i ž (á)
lastnost, značilnost pristranskega: pristranskost profesorja / pristranskost njegovega ravnanja
SSKJ²
pristrásten -tna -o prid. (á ā)
knjiž. pristranski, neobjektiven: pristrastna ocena
SSKJ²
pristrástje -a s (ȃ)
knjiž. pristranskost, neobjektivnost: pristrastje kritike
● 
zastar. vedeli so za njegovo pristrastje do alkohola močno nagnjenje, strast
SSKJ²
pristrástnost -i ž (á)
knjiž. pristranskost, neobjektivnost: v njegovih teoretičnih razmišljanjih je očitna pristrastnost
SSKJ²
pristrelíti -ím dov., pristréli in pristrêli; pristrélil (ī í)
lov. uravnati merilne naprave na puški tako, da zadeva v cilj: pristreliti puško na ustrezno daljavo
SSKJ²
pristréšek -ška m (ẹ̑)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: skedenj z velikim pristreškom / sedeti, stati pod pristreškom / šotor s pristreškom
2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: kuhali so kar v pristrešku
SSKJ²
pristréšen -šna -o prid. (ẹ̑)
ki je, se nahaja pri strehi: pristrešni zid
● 
zastar. pristrešno okno podstrešno
SSKJ²
pristréšje -a s (ẹ̑zastar.
1. pristrešek, napušč: hlev ima široko pristrešje / stati pod pristrešjem
2. podstrešje: imeti sobo v pristrešju
SSKJ²
pristríči -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í)
1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo
2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati
● 
pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo
    pristrížen -a -o:
    pristriženi brki
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pristròj -ôja m (ȍ ó)
zastar. aparat: s tem pristrojem se meri jakost potresov; električni pristroj / država in ves njen pristroj
SSKJ²
pristúda -e ž (ȗ)
1. knjiž. gnus: to dejanje ga je navdajalo s pristudo; pristuda nad neurejenim življenjem
 
knjiž., ekspr. do pristude dolgočasen zelo
2. slabš. neprijeten, zoprn človek: zapodil bom to pristudo
SSKJ²
pristúditi -im dov. (ú ȗ)
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo
SSKJ²
pristujèn -êna -o prid. (ȅ é)
nar. neprijeten, zoprn: to so pristujeni in vase zaprti ljudje
SSKJ²
pristujênost -i ž (é)
nar. neprijetnost, zoprnost: to dela iz dolgočasja in pristujenosti
SSKJ²
prisúkati -am in -súčem dov., tudi prisukájte; tudi prisukála (ú)
vrteč, obračajoč spraviti kam: prisukati ladjo do pomola / rečni tok ga je prisukal skoraj do brega
♦ 
tekst. prisukati nit s sukanjem pripojiti
    prisúkati se 
    1. sukajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukal dim
    2. ekspr. priplesati: plesalca sta se prisukala do nas
    // hitro, živahno priti: na dvorišče se je prisukalo mlado dekle
SSKJ²
prisukljáti se -ám se dov. (á ȃ)
1. sukljajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukljal dim / z neba so se prisukljale snežinke
2. ekspr. hitro, živahno priti: v sobo se je prisukljala natakarica
SSKJ²
prisúniti -em dov. (ú ȗ)
s sunkom spraviti v neposredno ali večjo bližino česa: prisunila je stol in rekla, naj sedem
 
šport. prisuniti nogo sunkovito prinožiti
SSKJ²
prisušíti se -ím se dov., prisúšil se (ī í)
zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago: blato se je prisušilo na obleko; zbrisati s tal madeže, preden se prisušijo
● 
ekspr. duša se mu je prisušila ne more umreti
    prisušèn -êna -o:
    sledovi prisušene krvi
SSKJ²
prisúti -sújem dov., prisúl in prisùl (ú ȗ)
1. dodatno, zraven nasuti: prisuti še toliko žita, da je merica polna / prisuti moko, sladkor
2. osuti: okopati in prisuti krompir
    prisút -a -o:
    prisuta zemlja
SSKJ²
prisúvati -am tudi -sújem in prisuváti -súvam tudi -sújem dov., prisúvaj prisúvajte in prisuvájte; prisuvál tudi prisúval (ú; á ú)
s suvanjem spraviti kam: prisuval ga je iz hiše
SSKJ²
prisvajálec -lca [prisvajau̯ca tudi prisvajalcam (ȃ)
kdor si kaj prisvaja: prisvajalec proizvajalnih sredstev / prisvajalec pravic
SSKJ²
prisvájanje -a s (á)
glagolnik od prisvajati si: nasilno, protizakonito prisvajanje; prisvajanje tuje lastnine / prisvajanje in predelovanje tujih vplivov
SSKJ²
prisvájati si -am si nedov. (á)
1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prisvajal si je denar od članarine; prisvajati si tujo lastnino / prisvajati si na novo odkrita ozemlja / prisvajati si pravico do česa lastiti si
2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: prisvajati si različne socialne norme; prisvajati si tuje običaje
3. knjiž. učiti se, priučevati se: prisvajati si nove besede; prisvajati si učno snov / prisvajati si osnovne filozofske pojme spoznavati
♦ 
ekon. prisvajati si presežno vrednost; ped. prisvajati si znanje spajati novo znanje z že znanim
SSKJ²
prisvetíti in prisvétiti -im dov. (ī ẹ́)
sveteč se pojaviti: luna, zvezda je prisvetila / sončni žarek je prisvetil v sobo
 
ekspr. dan bo kmalu prisvetil kmalu se bo zdanilo
// sveteč z lučjo priti: prisvetil je v hišo / ekspr. kmalu je prisvetila za njim prišla
SSKJ²
prisvít -a m (ȋ)
glagolnik od prisvitati: čakala ga je od prisvita zore do zahoda sonca
SSKJ²
prisvítati -am dov. (ȋ)
knjiž. prisijati, prisvetiti: zvezde so že prisvitale
 
knjiž. prisvital se je beli dan zdanilo se je
SSKJ²
prisvojítelj -a m (ȋ)
kdor si kaj prisvoji: prisvojitelj tujega premoženja
SSKJ²
prisvojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prisvojiti si: nezakonita prisvojitev; ozemeljska prisvojitev; prisvojitev stvari / prisvojitev znanja
SSKJ²
prisvojíti si -ím si dov., prisvójil si (ī í)
1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: protizakonito si prisvojiti posestvo; s poneverjanjem si je prisvojil večjo vsoto / prisvojiti si oblast / človek si je prisvojil veliko naravnih bogastev
2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: tega spoznanja si ni mogel prisvojiti; površno si prisvojiti filozofske ideje / prisvojiti si nove navade, spretnosti pridobiti
3. knjiž. naučiti se, priučiti se: prisvojiti si nove besede, pravilno izreko; prisvojiti si tuj jezik / besedilo dobro razumeti in si ga prisvojiti spoznati
    prisvojíti zastar.
    prisoditi, pripisati: niso se mogli odločiti, komu naj prisvojijo zmago
    ● 
    zastar. knezu je prisvojil veliko novih ozemelj osvojil, pridobil
    prisvojèn -êna -o:
    površno prisvojene ideje; nezakonito prisvojena lastnina; prisvojeno znanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prisvojítven -a -o (ȋ)
pridevnik od prisvojitev: vzeti kaj s prisvojitvenim namenom
SSKJ²
prisvojljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da prisvojiti: prisvojljiva naravna bogastva / prisvojljive navade / prisvojljivo znanje
SSKJ²
prišantáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. prišepati: prišantala je za njim; ob bergli je počasi prišantal do ležišča
SSKJ²
prišárati -am dov. (ā ȃnar. dolenjsko
1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo
2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo
SSKJ²
príšč -a m (ī)
izpuščaj: dobiti, imeti prišč po obrazu / roka je bila polna priščev
SSKJ²
príščanica -e ž (ī)
bot. praprot z dva do trikrat pernato deljenimi pecljatimi listi, Cystopteris:
SSKJ²
príščav -a -o prid. (ī)
izpuščajast: priščav obraz
SSKJ²
priščebetáti -ám tudi -éčem [tudi priščəbetatidov. (á ȃ, ẹ́)
ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas
// ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok
SSKJ²
priščeníti -ščénem dov. (ī ẹ́zastar.
priščipniti: priščenil mu je prst z vrati / lata mu je priščenila roko
● 
priščenil je oči, ko je pogledal proti nebu priprl; ekspr. ukazal je, da oba lopova dobro priščenejo kaznujejo; pritisnejo nanju
    priščénjen -a -o:
    priščenjeni prsti
     
    med. priščenjena kila ukleščena kila
SSKJ²
priščipávati -am nedov. (ȃ)
s ščipanjem skrajševati: priščipavati poganjke
SSKJ²
priščípniti -em dov. (í ȋ)
1. s ščipanjem skrajšati: žebelj je priščipnil in ga pribil / priščipnil je vršiček poganjka odščipnil
 
ekspr. priščipnili so mu plačo znižali; ekspr. denar za potovanje si je priščipnil od pokojnine privarčeval
2. stisniti med prilegajoča se dela: v kinu ji je s sedežem priščipnil krilo; priščipniti si prste
SSKJ²
príščnat -a -o prid. (ȋ)
izpuščajast: priščnata koža na obrazu
SSKJ²
priščnják -a m (á)
nav. mn., zool. hrošči, ki imajo v krvi strup, povzročujoč mehurjasto vnetje kože, Meloidae: priščnjaki in pahljačniki
SSKJ²
prišépati -am dov. (ẹ̄)
šepajoč priti: zaradi poškodovane noge je težko prišepal domov / pes je prišepal za njim
SSKJ²
prišepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: prišepetala mu je odgovor
// ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: ob neki priložnosti mi je to prišepetala / v pismu je skušal prišepetati, da to potovanje ni potrebno prikrito povedati
SSKJ²
prišepetávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prišepetavati: prišepetavanje ga je motilo / slišalo se je prišepetavanje iz zadnje klopi / poslušali so prišepetavanje sovražnika
SSKJ²
prišepetávati -am nedov. (ȃ)
šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu prišepetava / ves čas ji je prišepetaval, naj se oglasi k debati / prišepetavati igralcu skrit pred občinstvom polglasno mu pripovedovati dele besedila; prišepetavati součencu šepetajoč mu posredovati odgovore na učiteljeva vprašanja
// ekspr. govoriti, pripovedovati zlasti skrivaj: okupatorju so prišepetavali imena zavednih domačinov; prišepetavali so mu, da ni poštena / prišepetaval mu je, naj to čim prej stori zaupno predlagal, svetoval
SSKJ²
prišepetoválec -lca [prišepetovau̯ca tudi prišepetovalcam (ȃ)
kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca
SSKJ²
prišépniti -em, tudi prišepníti in prišépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́ ẹ̑)
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu je prišepnila; čakal te bom, je prišepnil; prišepniti na uho
// ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: prišepnil mu je marsikatero novico / zamisel mi je prišepnil urednik zaupno predlagal, svetoval
SSKJ²
prišíliti -im dov. (í ȋ)
narediti bolj ostro, koničasto: prišiliti konico
// dati čemu koničasto obliko: prišiliti kole
    prišíljen -a -o
    1. deležnik od prišiliti: prišiljen svinčnik
    2. ekspr. koničast, stožčast: smreka s prišiljenim vrhom; okna so bila majhna, zgoraj rahlo prišiljena
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prišíti -šíjem dov., prišìl (í ȋ)
s šivi pritrditi: prišiti gumb, zadrgo; rokav je treba še prišiti
● 
ekspr. prišili so mu krivdo pripisali, prisodili
    prišít -a -o:
    krpa še ni prišita
SSKJ²
prišívati -am nedov., tudi prišivájte; prišívala in prišivála (í)
s šivi pritrjevati: prišivati gumbe
SSKJ²
prišívek -vka m (ȋ)
kar je prišito k čemu: cekar je imel na notranji strani prišivek / prišivki na plašču našitki
SSKJ²
priškrípati tudi priškripáti -ljem in -am, in priškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í)
škripajoč pripeljati: naložen voz je priškripal po cesti / v škornjih je priškripal v dvorano škripajoč prišel
SSKJ²
priškŕniti -em dov., tudi priškrníla (ŕnav. ekspr.
1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike
// nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč
2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili
3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst
● 
nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli
    priškŕnjen -a -o:
    priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice
SSKJ²
prišlapáti -ám dov. (á ȃ)
nižje pog. drsaje priti; pridrsati: prišlapal je odpret
SSKJ²
príšlec -a [prišləcm (ī)
kdor pride: prišlecu je ponudila stol; pozdraviti prišlece
// priseljenec: prvi prišleci v tej deželi so bili Švedi; prišleci iz drugih držav
SSKJ²
príšlek -a [prišlək in prišlekm (ī)
1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki / slovanski prišleki
2. prišlec: pozdraviti prišleka
SSKJ²
príšlekinja -e [prišləkinja in prišlekinjaž (ī)
1. priseljenka: domačinke in prišlekinje
2. ženska, ki pride: odvzeti kovčke prišlekinji
SSKJ²
príšlica -e ž (ī)
prišlekinja 2: prišlico je lepo sprejela
SSKJ²
prišpekulírati -am dov. (ȋ)
s špekuliranjem priti do česa: prišpekulirali so si milijonsko premoženje
    prišpekulíran -a -o:
    prišpekulirani zaslužki
SSKJ²
prišpíčiti -im dov. (í ȋ)
pog. prišiliti, priostriti: prišpičiti konico / prišpičiti fižolovko
● 
pog. prišpičila je ustnice našobila
SSKJ²
prištáben -bna -o prid. (ȃ)
voj. ki je, deluje pri štabu: prištabne enote
SSKJ²
prištéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. privarčevati: prištedil je nekaj denarja / s tem prištedimo več blaga
SSKJ²
prištéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. povečati vsoto za določen znesek: prišteti obresti h glavnici; k vsoti prišteti še stroške / prišteli so mu pet točk
// mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prišteti število dve
2. upoštevati, obravnavati pri kaki celoti: k navedenemu prištej še gnečo in kolone vozil; k drugim razlogom je treba prišteti še pomanjkanje strokovnih delavcev
3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrstiti: v ta krog filozofov je mogoče prišteti še Kanta / z oslabljenim pomenom tudi to knjigo lahko prištejemo med priročnike tudi ta knjiga je priročnik
● 
ekspr. to kar sam sebi prištej sam si kriv
    prištét -a -o:
    prečrtati prišteto število
SSKJ²
prištétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prišteti: prištetje števila
SSKJ²
prištévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prištevati: prištevanje obresti / prištevanje in odštevanje negativnega števila / prištevanje k tujim kulturam
SSKJ²
prištévati -am nedov. (ẹ́)
1. povečevati vsoto za določen znesek: k vsoti je prišteval še obresti
// mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prištevati in odštevati
2. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: prištevajo ga v skupino racionalističnih filozofov / z oslabljenim pomenom: tudi njega prištevajo k dobrim delavcem tudi on je dober delavec; prišteval se je med njegove prijatelje / telefon se prišteva k najpomembnejšim komunikacijskim sredstvom
    prištevajóč -a -e:
    napredna znanost mu to priznava, prištevajoč ga med svoje najpomembnejše pionirje
SSKJ²
prištévek -vka m (ẹ̑)
kar se prišteje, doda: ugotoviti prištevek; velik prištevek / s prištevkom izseljencev in manjšin je število Slovencev precej večje prištetjem
SSKJ²
prištéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
sposoben normalno presojati in ravnati: prišteven bolnik / dejanje je storil v prištevnem stanju
 
pravn. delno, zmanjšano prišteven; kazensko prišteven
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prištévnost -i ž (ẹ́)
sposobnost normalno presojati, ravnati: dvomi o njegovi prištevnosti; zmanjšanje prištevnosti / to dejanje je storil v prištevnosti
 
pravn. kazenska prištevnost
SSKJ²
prištorkljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti z nerodnimi, okornimi koraki: prištorkljal je v vežo v svojih težkih škornjih; prištorkljati po stopnicah / berač je vstal in prištorkljal k mizi prišel
SSKJ²
prištúliti -im dov. (ú ȗ)
ekspr. dodati, pristaviti: na koncu članka je prištulila še nekaj svojih stavkov
    prištúliti se 
    nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: na cesti se ji je prištulil vsiljiv fant / prištuliti se k mizi / sedaj bi se rad prištulil k zmagoviti stranki / že spet se je prištulil zraven
SSKJ²
prištúljenec -nca m (ȗ)
ekspr. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: vsi ga imajo za predrznega prištuljenca
SSKJ²
prišuméti -ím dov. (ẹ́ í)
šumeč priteči: potok prišumi izpod hriba / veter prišumi šumeč zapiha
// ekspr. šumeč prileteti: ptiči so prišumeli od vseh strani
SSKJ²
prišvedráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: berač je prišvedral do mene; prišvedrati po stezi / ali si le prišvedral prišel
SSKJ²
pritacáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. počasi, okorno priti: končno je v areno pritacal medved / pritacal je na obisk prišel
SSKJ²
pritajênost -i ž (é)
lastnost, značilnost pritajenega: pritajenost bolečine / v njem je neka potrtost, pritajenost
SSKJ²
pritajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikrivati: pritajuje dejansko stanje / pritajevati denar
// delati, da kdo česa ne more opaziti: pritajeval je svoja čustva; več let je pritajevala svoje trpljenje
2. zmanjševati intenzivnost česa: ko je govoril, je pritajeval glas; pritajevati smeh / pritajevati dih zadrževati
    pritajeváti se 
    1. delati se manj opaznega, manj vidnega: pritajevali so se za gostim grmovjem / ekspr. nizke hišice se boječe pritajujejo med visokim drevjem
    2. ne izražati, kazati svojih misli, nazorov: pred njim se pritajuje; dovolj smo se lagali in pritajevali
    pritajujóč -a -e:
    čakal je, pritajujoč dihanje
    pritajeván -a -o:
    pritajevan vzdih; pritajevana bolečina
SSKJ²
pritajíti -ím dov., pritájil (ī í)
1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem obisku
2. zmanjšati intenzivnost česa: pritajil je glas, ko jo je povabil na prvi sestanek; bolečina se je pritajila / vsi so v pričakovanju pritajili dihanje zadržali
    pritajíti se 
    1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko je zagledal mater, se je pritajil; sovražniki so se le pritajili; ptič se je pritajil v vejah / pritajiti se za drevo, grm skriti se
    2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le pritajil se je / spet se je pritajila, ko bi morala kaj reči
    pritajèn -êna -o:
    pritajen dih; govoriti s pritajenim glasom; pritajen jok; prisl.: pritajeno govoriti, vzdihovati; na vrata je pritajeno potrkalo; pritajeno priti
SSKJ²
pritákati -am nedov. (ȃ)
1. prilivati: vodo pritakati vinu
2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: v sobo je pritakal vonj po lipovem cvetju / nova moč mu pritaka v žile
SSKJ²
pritakníti in pritákniti -em dov. (ī á)
1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo
2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali
3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika
    pritakníti se in pritákniti se
    1. dotakniti se: pritaknila se je njegove roke; pritakniti se s prsti / ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti
    2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: dekle se ne pritakne knjige, niti metle; zakaj se ničesar ne pritakneš; pijače se skoraj ni pritaknila; po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je / sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa / nobenega dela se ne pritakne noče opravljati
    3. ekspr. pojaviti se, nastopiti pri kom: pritaknila se mu je čudna misel; plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile
    // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl
     
    ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil
SSKJ²
pritálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je, se nahaja pri tleh: pritalni listi; pritalne veje drevesa / pritalne rastline / ptice v pritalnem letu / pritalni požar požar, ki se širi pri tleh
● 
ekspr. je bolj pritalen človek majhen, nizek; ekspr. moje misli so sive, pritalne vsakdanje, navadne
SSKJ²
pritanêj -a m (ȇ)
pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave: množica ljudi se je zbrala pred pritanejem
// prostor v tem poslopju za pogostitve, prehranjevanje na državne stroške: kot zaslužen državljan se je hranil v pritaneju
SSKJ²
pritápati -am tudi pritapáti -ám dov. (ā ȃ; á ȃ)
ekspr. tiho priti: večkrat je bosa, po prstih pritapala v sobo
SSKJ²
pritapljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. tiho priti: bosa pritaplja v sobo
SSKJ²
pritávati -am dov. (ā)
počasi, z negotovo hojo priti: prezebli in lačni so pritavali do koče; pritavati ob palici; pritaval je kot v omotici / ekspr. ali si le pritaval domov prišel
SSKJ²
pritêči -têčem dov., pritêci pritecíte; pritékel pritêkla (é)
1. tekoč priti: voda se je razlila in pritekla skoraj do vrat
// tekoč se pojaviti: iz vrtine je pritekla nafta; svetel sok je pritekel iz jabolka / ekspr. iz oči so ji pritekle solze začela je jokati / po žici priteče električni tok pride
// nateči se: v škaf je priteklo dosti vode / ekspr. med letom je priteklo v sklad veliko denarja je prišlo
2. v teku priti: deklica je pritekla k materi; pritekel je v sobo; pes mu je veselo pritekel naproti / na cilj je pritekel prvi / vsi so pritekli pomagat hitro prišli
3. ekspr. s tekom dobiti, doseči kaj: svoji domovini je pritekel zlato medaljo / tekači so si pritekli uvrstitev med najboljših deset; priteči si zmago
SSKJ²
pritèg -éga m (ȅ ẹ́)
glagolnik od pritegniti: priteg vrvi
 
navt. vrv, s katero se spreminja položaj jader
SSKJ²
pritegnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pritegniti: pritegnitev zavore / pritegnitev mladine v taborniško organizacijo / pritegnitev učencev k sodelovanju / pritegnitev novega gradiva v analizo / pritegnitev pozornosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pritegníti in pritégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s sunkovitim gibom spraviti
a) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel; pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčil
b) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali; pritegnil je eno smučko k drugi / magnetizem jih je pritegnil
2. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj bolj napeto: pritegniti pas na hlačah; pritegniti vajeti; pritegniti vrv, žico
b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegniti odejo na postelji; pritegniti ponjavo na tovornjaku
c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegniti zavoro / pritegniti vijak priviti
3. narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: delovna organizacija je pritegnila več strokovnjakov; pritegniti koga v komisijo / prizadevajo si pritegniti tuji kapital v svojo industrijo
// vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: pritegniti koga k delu, zapisovanju ljudskih pesmi
4. narediti, da se kaj kje upošteva: v raziskavo pritegniti nove vire; če pritegnemo k povedanemu še druga dejstva, se položaj pokaže popolnoma drugačen
5. vzbuditi pri kom zanimanje: pogovor ga je močno pritegnil; igra otrok ni pritegnila
// vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos: vprašala ga je, kaj ga je na njej še posebej pritegnilo; pritegnila ga je lepota trga
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dekle je pritegnilo njegov pogled; skušal je pritegniti njihovo pozornost; stvar je pritegnila njihovo zanimanje
7. začeti navadno za kom peti: zapela je, a nihče ji ni pritegnil; nekaj časa so poslušali, nato pa še sami pritegnili
8. knjiž. pritrditi komu, strinjati se s kom: v srcu jim je pritegnil / pritegnili so njegovi sodbi / res storimo tako, so pritegnili drugi
9. pog. udariti: pritegni ga, če ne bo on tebe; pritegnil je konja z bičem
    pritégnjen -a -o:
    pritegnjen pas; pritegnjena jadra; biti pritegnjen k delu
SSKJ²
pritegoválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji
SSKJ²
pritegoválka -e [tudi pritegovau̯kaž (ȃ)
anat. mišica, ki primika del okončine: pritegovalke in odtegovalke
SSKJ²
pritegovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pritegovati: ročice za pritegovanje podvozja letala / pritegovanje novih članov v organizacijo / bila je umetnica v pritegovanju pozornosti
SSKJ²
pritegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s sunkovitimi gibi spravljati
a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje
b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem
2. s potegom, potegi delati
a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv
b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji
c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro
3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo
// vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu
4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente
5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov
7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali
8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju
SSKJ²
pritékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pritekati: ugotavljati intenzivnost pritekanja podzemeljske vode / pritekanje svetlobe v sobo / pritekanje denarja
SSKJ²
pritékati -am nedov. (ẹ̑)
1. tekoč se pojavljati: voda le počasi priteka izpod skale / iz napeljave priteka plin šireč se prihaja / vino priteka v sod teče
// ekspr. prihajati zlasti v večjem številu: ljudje so pritekali v dvorano; v te kraje pritekajo turisti iz raznih dežel
 
ekspr. denar redno priteka v sklad prihaja
2. v teku prihajati: otroci so pritekali drug za drugim na dvorišče; iz hiše so pritekale ženske
    pritekajóč -a -e:
    meriti količino pritekajoče vode
SSKJ²
pritekniti gl. pritakniti
SSKJ²
pritelováditi -im dov. (á ȃ)
ekspr. z napornim gibanjem priti: pritelovaditi čez skale; končno je pritelovadil na vrh zvonika
SSKJ²
pritepênec tudi pritepénec -nca m (é; ẹ́)
1. ekspr. kdor potepajoč se, pohajkujoč kam pride: bati se pritepencev; spoditi pritepenca / za domačine so bili le pritepenci / kot psovka izgini, pritepenec pritepeni
2. slabš. priseljenec, tujec: očitali so mu, da je pritepenec; branila ji je poroko s pritepencem
SSKJ²
pritepênka tudi pritepénka -e ž (é; ẹ́)
1. ekspr. ženska, ki potepajoč se, pohajkujoč kam pride: vzeti pritepenko pod streho
2. slabš. priseljenka, tujka: vzel je pritepenko za ženo
● 
knjiž., ekspr. raba te pritepenke se je že udomačila izposojenke, tujke
SSKJ²
pritepín -a m (ȋ)
zastar. pritepenec: tega pritepina ne mara
SSKJ²
pritêpsti se -têpem se dov., pritépel se pritêpla se (é)
ekspr. potepajoč se, pohajkujoč priti: neznanec se je pritepel v vas / šele zvečer se je pritepel domov / slabš. tujci so se pritepli v našo deželo prišli
    pritepèn -êna -o:
    pritepenim ljudem ne zaupa; pritepen pes
SSKJ²
pritézanje -a s (ẹ̄)
pritegovanje: kavlji za pritezanje predmetov / pritezanje in popuščanje vrvi / pritezanje delovnih ljudi k reševanju družbenih vprašanj
SSKJ²
pritézati -am nedov. (ẹ̄)
pritegovati: pritezati mrežo k obali / voznik je pritezal vajeti; pritezati vrv / taki pogovori ga ne pritezajo; filmska umetnost ga priteza / priteza ga delo na zemlji / pritezati nase poglede ljudi / fantje so zapeli in tudi drugi so začeli pritezati / knjiž. zdaj so pritezali enemu, zdaj drugemu govorniku so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu, se strinjali zdaj z enim, zdaj z drugim
SSKJ²
pritézen -zna -o prid. (ẹ̄)
pritegovalen: pritezni kavelj; pritezne naprave
 
elektr. pritezna sila sila, ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; navt. pritezna vrv vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto
SSKJ²
pritéžek -žka m (ẹ̑)
knjiž. (dodatno) obtežilo: tovor in pritežek
SSKJ²
príti prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í)
1. premikajoč se v določeno smer začeti biti
a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Dunaja / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodil
b) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh; iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljana
c) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire; priti čez reko, skozi predor
// premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je
2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel; počakali so, da pride še predsednik; iz hiše je prišla gospodinja; na oder je prišel pevski zbor; večkrat je prišel pod njeno okno; pridi ven, če si upaš; priti z zamudo; priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je / piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo / ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite
// po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se
// s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena
3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju / zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi
4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka; pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na transakcijski račun je že na transakcijskem računu / prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi
5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas; smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže
// pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana
6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / bolezen je prišla do stopnje, ko je bolečina postala nevzdržna / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno
// pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse
7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz; solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča / pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo
// brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat
8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige; na podlago pride debela plast peska; slika pride nad posteljo bo obešena / pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi
// izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik
// začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo
9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja; s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili / z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve
// pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil
10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje; v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme
11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš
// izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati
12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji
13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi; spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal
14. pog., z izrazom količine stati1, veljati: zidar te pride deset evrov na uro; koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane
// znesti2če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam
15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode; vozilo je prišlo iz ravnotežja; priti v nesrečo, nevarnost; priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti / priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navada
b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo; star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal
c) nedov., pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je; ta stvar pride pretežka, če je iz železa
● 
pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; od tod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦ 
rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale
    prišédši -a -e star.:
    prišedši v mesto, je poiskal prijatelja; vsi so se ozrli na prišedšo žensko; sam.: prišedšega so burno pozdravili
    príšel -šla -o:
    prišli fantje, vojaki; vsi so pogledali prišla dekleta; sam.: govorili so o prišlih in domačih
SSKJ²
pritíčen -čna -o prid. (ȋ)
knjiž. nebistven, stranski: pritični znaki bolezni
 
filoz. pritična lastnost
SSKJ²
pritihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje
b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo
    pritihotápiti se ekspr.
    skrivaj, neopazno priti: pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu; pren. v srce se mu je pritihotapila zavist
    pritihotápljen -a -o:
    pritihotapljena mamila
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pritíka -e ž (ȋ)
filoz. nebistvena, stranska lastnost: pritika ne vpliva na naravo stvari; logična pritika
SSKJ²
pritíkati1 -am nedov. (ȋ)
1. dajati k čemu tako, da pride do dotika: pritikala je svojo glavo k njegovi; pritikati orglice k ustom
2. ekspr. dodajati: njihovim imenom so pritikali smešne vzdevke / povej, kot je bilo, nič ne pritikaj / pritikali so mu besedo gospod nagovarjali so ga z njo
● 
ekspr. misli iskreno, a mu pritikajo laž mislijo, da laže; ekspr. če do česa pride, mene ni treba pritikati zraven mešati; knjiž. to se navadno pritika taščam pripisuje
♦ 
jezikosl. tem besedam pritikamo slovenska obrazila
    pritíkati se 
    1. dotikati se: pritikati se s prsti; ne pritikaj se, je sveže pobarvano
    2. ekspr. pojavljati se, nastopati pri kom: ni mogla prepoditi predstav, ki so se ji pritikale / harmonika se mu je še v sanjah pritikala še sanjal je o njej
SSKJ²
pritíkati2 -tíčem nedov. (ȋ)
1. knjiž. pripadati: ta delež pritiče podjetju; vsak bo dobil, kar mu pritiče; odškodnina pritiče njemu / dobila je mesto, ki ji pritiče; matici v čebelji družini pritiče posebna vloga / ne pritiče ti o tem presojati nisi upravičen / prva poteza pri šahu pritiče belemu jo ima igralec z belimi figurami
2. star. biti primeren, ustrezen za koga: taka preproščina bi bolj pritikala njej kot pa njemu / take hitrosti pritičejo letalom, ne pa avtomobilom
// spodobiti se: prišel je in se poslovil, kakor pritiče; obnašal se je, kot (se) pritiče zdravniku
● 
star. njena vdanost je pritikala le njemu veljala, bila namenjena; zastar. povedal sem mu, kar mu pritiče kar mu gre, zasluži; zastar. vedela je, kaj vse pritiče za tako priliko je potrebno
SSKJ²
pritiklína -e ž (ínav. mn.
1. manjši prostor, objekt, ki po funkciji spada k večjemu prostoru, objektu: stranišče, drvarnico in druge pritikline imajo stanovalci skupne; enosobno stanovanje brez pritiklin; hiša z gospodarskimi poslopji in pritiklinami
2. samostojen, premičen predmet, ki po funkciji spada k čemu: na dražbi je dobil vinograd, sadno stiskalnico in druge pritikline; pritikline ladje
3. knjiž. nepomembna sestavina: govori o vzgojnosti kot o nekaki abstraktni pritiklini njegovega pisanja / absolutizem in njegove pritikline
SSKJ²
pritikljáj tudi pritíkljaj -a m (ȃ; ȋ)
star. vzdevek: dati komu pritikljaj; držal se ga je pritikljaj Hudournik
SSKJ²
pritípati -am in -ljem dov. (ī ȋ)
s tipanjem najti kaj: pretipal je vso obleko, pa ni nič pritipal; pritipati stikalo
    pritípati se 
    s tipanjem priti: pritipal se je do vrat; v temi se je pritipal do kopalnice / ekspr. luč se je pritipala do stopnic je prisvetila; pren. misel se je hotela pritipati do konca
    // ekspr. z razmišljanjem priti do česa: pritipati se do resnice
SSKJ²
pritírati -am dov. (ȋ)
ekspr. pripeljati, privesti: zgrabila sta ga v gošči in ga pritirala na pot / pritirati pobeglega sina nazaj / pritirati osla pred hišo prignati / pritirati koga do blaznosti, samomora, v obup / pritirati stvar do nesmiselnosti; svoje negativne lastnosti je pritiral do vrha
    pritíran -a -o:
    biti pritiran v obup; do vrha pritirana razdraženost
SSKJ²
pritísen -sna -o prid. (ȋ)
s katerim se pritiska: pritisni valj / velikost pritisne sile
SSKJ²
pritísk -a m (ȋ)
1. glagolnik od pritisniti ali pritiskati:
a) ta svinčnik že ob manjšem pritisku dela vidno črto; ob pritisku na tipko se zasliši ton; ustaviti kri s pritiskom na krvavečo žilo; poškodba zaradi pritiska ali udarca / pritisk na prizadeto mesto je zelo boleč
b) pritisk tekočine na stene posode; jez ni vzdržal pritiska vode
c) pritisk Slovanov proti zahodu
č) močen pritisk krvi v glavo
d) na njegovo odločitev je vplival očetov pritisk; odstopil je na pritisk javnega mnenja; s silo, pritiskom ukrotiti koga; moralni, politični pritisk
2. sila, ki deluje na kaj: pritisk na steno je popustil; na kamnine je deloval bočni pritisk; močen pritisk je dvignil zemeljsko skorjo; notranji, zunanji pritisk
// sila na enoto površine; tlak1pritisk narašča, pada; meriti pritisk; majhen, velik pritisk / pritisk znaša 1.020 milibarov; kontrolirati pritisk v avtomobilskih gumah; nizek zračni pritisk; pritisk olja v motorju / lonec na (zvišani) pritisk lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod pritiskom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod pritiskom vbrizgati maso v kalupe
3. nav. ekspr. kar nastane kot posledica izražanja volje, zahteve, da kdo uresniči, česar noče, ne želi: pritisk v deželi je vedno hujši; upirati se gospodarskemu, raznarodovalnemu pritisku; otresti se tujega pritiska / publ. izvajati, zaostrovati pritisk v družbi / živeti pod pritiskom
// stanje velike duševne napetosti: pritisk v njem je popustil, se je stopnjeval / biti pod velikim čustvenim pritiskom
● 
pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi
♦ 
ekon. pritisk na cene; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; metal. varjenje s pritiskom; meteor. greben visokega zračnega pritiska slabi; šah. pritisk na kraljevo krilo; teh. osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol
SSKJ²
pritiskáč -a m (á)
gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov: prišiti pritiskač; bluza se zapenja s pritiskači
SSKJ²
pritiskálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se pritiska: pritiskalni valj
SSKJ²
pritiskálo -a s (á)
teh. priprava ali del priprave za pritiskanje: naravnati pritiskalo
SSKJ²
pritískanec -nca m (í)
pritiskač: prišiti pritiskanec
SSKJ²
pritískanje -a s (í)
glagolnik od pritiskati: s pritiskanjem spravljati kaj iz česa; izmenično pritiskanje z nogo in z roko / pritiskanje koles na tračnice
SSKJ²
pritískati -am nedov. (í)
1. delati, da na kaj deluje sila: pritiskati na gumb, kljuko, ročico; z roko ji je pritiskal na sence; pritiskati na žilo / vzvod pritiska na sprožilec; pri pisanju s peresom preveč pritiskaš
// zaradi svoje teže delovati na kaj s silo: telesa pritiskajo na podlago; tekočina pritiska na stene posode / sila, s katero pritiskata kolesi navzdol
2. delati, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritiskal na dokumente; pritiskati dlani na senca; pritiskati si mokro brisačo na čelo / z vso močjo ga je pritiskal ob tla
// objemajoč delati, da je kaj tesno ob čem: pritiskala je otroka na prsi / pritiskal jo je k sebi
3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: ljudje so pritiskali na trg; panično so pritiskali k vratom / Slovani so pritiskali proti zahodu so se pomikali, selili
// približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: sovražne kolone so pritiskale proti njihovim položajem; zasledovalci so pritiskali za njim / od vseh strani, z vso močjo so pritiskali na nasprotnika ga napadali
// pojavljati se kje v veliki količini: kri ji je začela pritiskati v glavo / voda je vse bolj pritiskala naraščala; pren. skrbi so pritiskale vsak dan bolj
4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izražati zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: pritiskali so nanje, da bi se jim pridružili; moralno pritiskati na koga; na volitvah so politično pritiskali na volivce / pog.: pritiskal je za novo obleko prizadeval si jo je dobiti; pritiskali so ga za plačilo zahtevali so plačilo
5. ekspr. pojavljati se, nastopati: v tem letnem času zjutraj pritiska megla
// z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritiska / draginja že dolgo pritiska; kriza, revščina je pritiskala vedno huje
6. ekspr. neprijetno delovati, učinkovati: njegova prisotnost je pritiskala name / skrbi so ga pritiskale vsak dan bolj
● 
ekspr. leta ga že pritiskajo postaral se je; star je; ekspr. še bolj so nategovali meh in pritiskali na bas kot prej igrali; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito; rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom; ekspr. tako vreme ga pritiska ob tla ga dela nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. zelo je pritiskal za njo si prizadeval pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost, se poročiti z njo; pritiskali so jih z davki stiskali
    pritiskajóč -a -e:
    jokala je, pritiskajoč otroka na prsi; zadrževati pritiskajočega sovražnika; pritiskajoča sila tekoče vode
SSKJ²
pritiskávec tudi pritískavec -vca m (ȃ; í)
zastar. risalni žebljiček: list je pritrdil na desko s pritiskavci
SSKJ²
pritísniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na zavoro zavrl
// z delovanjem sile pritrditi: podlogo pritisnejo na blago z gumijastim valjem
2. narediti, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritisnil na dokument; pritisniti nos na šipo; pritisniti si robec na usta / prijel ga je in ga pritisnil ob zid; pritisnila se je k peči / sneg je pritisnil travo ob tla / ekspr. sovražnik je pritisnil naše čete h Krki
// objemajoč narediti, da je kaj tesno ob čem: pritisnila je otroka na prsi / pritisnil jo je k sebi
3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: radovedneži so pritisnili k njemu, za njim; pritisniti k vratom, v hišo / v izpraznjeno deželo so pritisnila sosednja ljudstva začela prihajati, se seliti
// začeti približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: zasledovalci so pritisnili za njim; sovražnik je pritisnil od več strani začel napadati / na zimo so živali pritisnile bliže k ljudem
// pojaviti se kje v veliki količini: kri mu je pritisnila v glavo / kupci so pritisnili in blaga je zmanjkalo začeli so zelo kupovati
4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izraziti zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: z ukrepi so pritisnili na kmetovalce, da bi pridelovali več hrane; poslanci so pritisnili na vlado; moralno, politično pritisniti na koga / pritisnili so nanj, naj ga izpusti začeli so ga siliti, mu prigovarjati / pog.: pritisnil ga je za plačilo zahteval ga je; pritisnil ga bo s sodnijo tožil ga bo; nekoliko so ga pritisnili, pa je vse povedal zastrašili, mu zagrozili
5. ekspr. pojaviti se, nastopiti: proti jutru je pritisnila megla, slana
// z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritisne / pritisnil je jug in sneg se je hitro stopil začel je pihati; pritisnila je noč / pritisnila je lakota / po daljši hoji pritisne utrujenost
● 
ekspr. njega je bolezen zadnjega pritisnila zadnji je zbolel; ekspr. leta so ga že pritisnila postaral se je; star je; ekspr. samota je z vso težo pritisnila nanjo čutila se je zelo osamljeno; pog. vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) mora opraviti veliko, malo potrebo; profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; pog. pritisni mu eno (okoli ušes) daj mu klofuto, udari ga; pog. pritisni ga, da bo dal mir udari ga; pog. za slovo jih je še enkrat pritisnil fotografiral; pog., ekspr. sodnik ni poznal šale in mu je pritisnil sedem let ga kaznoval z zaporom za sedem let; naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti; ekspr. tudi na to struno je pritisnil poskusil je tudi na ta način; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. namesto da bi utihnili, so še glasneje pritisnili zapeli; ekspr. malo pritisni, pa bo šlo potrudi se; ekspr. strastno jo je pritisnil na srce objel
♦ 
elektr. pritisniti napetost na sponke aparata povzročiti, da aparat pride pod napetost
    pritísnjen -a -o:
    ob steno pritisnjena omara; k tlom pritisnjena trava
     
    ekspr. čisto je pritisnjen ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje; pog. malo je pritisnjen čudaški, neumen
     
    geom. pritisnjeni krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega
SSKJ²
pritísnjenje -a s (ȋ)
glagolnik od pritisniti: taka podoba nastane s pritisnjenjem predmeta v glino
SSKJ²
pritíšati -am dov. (ȋ)
povzročiti, da postane kaj manj glasno, tišje: pritišal je glas, ko jo je prosil za sestanek; pritišati jok / pritišati pogovor
    pritíšan -a -o:
    pritišan smeh; pritišano petje; prisl.: pritišano govoriti
SSKJ²
pritiščáti -ím dov. (á í)
ekspr. s težavo priti, pririniti se: ženske so pritiščale na prag, da bi videle nevesto; pritiščati se skozi ozka vrata
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pritléhen -hna -o prid. (ẹ̑)
1. ki je, se nahaja pri tleh: pritlehne veje drevesa / pritlehen veter
2. ekspr. ki kaže, odraža nizko moralno stopnjo, duhovno ozkost, omejenost osebe ali njenega ravnanja, dejanja: pritlehni interesi, napadi, nameni; pritlehna gonja, manipulacija; najbolj pritlehna namigovanja in podtikanja / pritlehne metode; pritlehna politika; pritlehno dejanje / pritlehne in pokvarjene osebe
// vsakdanji, navaden: pritlehne misli; pritlehne zadeve / pritlehen človek
SSKJ²
pritléhnost -i ž (ẹ̑ekspr.
lastnost, značilnost pritlehnega: če se odrekamo visokim ciljem, smo že vnaprej pristali na pritlehnost; dvigniti se nad pritlehnost; privoščljivost, pokvarjenost in pritlehnost / politična pritlehnost
SSKJ²
pritléšen -šna -o prid. (ẹ̄)
nar. pritlehen, pritalen: pritlešne veje / pritlešno drevje
SSKJ²
pritlíčen -čna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na pritličje: pritlična okna so bila še razsvetljena / ima pritlično stanovanje / pritlična hiša hiša, ki ima le pritličje
 
bot. pritlični list list, ki požene iz podzemnega stebla ali iz spodnjega dela nadzemnega stebla; vrtn. pritlična rastlina rastlina, pri kateri se z vzgojo doseže stalna nižja rast kot pri rastlinah iste vrste
2. ki je, se nahaja pri tleh: pritlične veje; pritlično ognjišče
3. ekspr. malo pomemben, nepomemben: pritlični cilji; pritlično življenje / pritličen značaj
SSKJ²
pritlíčje -a s (ȋ)
del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ za pol etažne višine nad njo: pritličje je že izdelano, nadstropja pa še ne; pritličje nebotičnika; okno, soba v pritličju / nizko ki je neposredno nad zemeljsko površino, visoko pritličje ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino
SSKJ²
pritlíka -e ž (í)
1. majhno, nizko drevo: visoke smreke in pritlike
2. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: pritlike poženejo; potrgati pritlike jagodam; razmnoževati se s pritlikami
SSKJ²
pritlíkav -a -o prid. (í)
ki je neobičajno nizke rasti: pritlikav človek; pritlikava ženska / pritlikavo drevje, grmovje / pritlikava rast
// ekspr. zelo majhen: ti si preveč pritlikav, nisi za to delo
 
knjiž. pritlikavo mišljenje, ravnanje nepomembno
 
bot. pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje
SSKJ²
pritlíkavček -čka m (í)
ekspr. manjšalnica od pritlikavec: poleg klovna nastopa še pisano oblečen pritlikavček / v primeri z njo je pravi pritlikavček / pritlikavčki med konji
SSKJ²
pritlíkavec -vca m (í)
1. človek neobičajno nizke rasti: bil je droben pritlikavec; nastop pritlikavcev v cirkusu
// ekspr. zelo majhen človek: med visokimi košarkarji je on pravi pritlikavec; poleg korenjakov je prišlo tudi nekaj pritlikavcev / kako je nabrit, ta naš pritlikavec otrok; pren. duševni, politični pritlikavec
2. ekspr. kar je majhno sploh: rastlinski, živalski pritlikavci / ob njem so bila vsa druga letala pravi pritlikavci
SSKJ²
pritlíkavje -a s (í)
ekspr. nizko drevje, grmovje: sredi pritlikavja raste mogočna bukev / gozdno pritlikavje
SSKJ²
pritlíkavka -e ž (í)
1. ženska neobičajno nizke rasti: cirkuška pritlikavka; življenje pritlikavke
// ekspr. zelo majhna ženska: ob možu je prava pritlikavka
2. ekspr. kar je majhno sploh: kokoš pritlikavka / naše banke so v primerjavi z evropskimi prave pritlikavke
3. astron. zvezda, po velikosti in masi manjša od Sonca: pritlikavke in orjakinje / bela pritlikavka majhna zvezda z zelo visoko gostoto snovi
SSKJ²
pritlíkavost -i ž (í)
lastnost, značilnost pritlikavega: vzroki, znamenja pritlikavosti
 
knjiž. obsojal je kulturno pritlikavost in nedoraslost svojih rojakov nepomembnost
 
agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti
SSKJ²
pritlíkavstvo -a s (í)
pritlikavost: vzroki pritlikavstva in duševne nerazvitosti
SSKJ²
pritóčen -čna -o (ọ̑)
pridevnik od pritok: pritočni kanal; pritočna cev
SSKJ²
pritočíti1 -tóčim dov. (ī ọ́)
dodatno, zraven natočiti: pritoči še malo vina / pritočiti kavi mleko priliti
SSKJ²
pritočíti2 -ím dov., pritóčil (ī í)
nar. prikotaliti, pritrkljati: pritočil je h kovaču kolo v popravilo
SSKJ²
pritòk -óka m (ȍ ọ́)
1. potok ali manjša reka, ki se izliva v večjo: reka ima dva pritoka; donavski pritoki; pritoki reke Save / desni pritok ki se izliva v reko z njene desne strani, gledano v smeri toka
2. glagolnik od pritekati ali priteči: hiter pritok vode je povzročil veliko škodo / velik pritok turistov / pospešiti pritok članstva / pritok denarja
SSKJ²
pritôlči -tôlčem [pritou̯čidov., pritôlci pritôlcite in pritolcíte; pritôlkel pritôlkla (ó)
1. priti, navadno glasno udarjajoč z nogo, palico ob tla: v hišo je pritolkel mož z leseno nogo
// ekspr. s težavo priti: proti večeru pritolčeta do koče
2. nar. pribiti: pritolči desko
    pritôlči se ekspr.
    s prizadevanjem, trudom priti do česa: pritolči se do poklica
SSKJ²
pritopotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
topotajoč priteči: konji so pritopotali na pašo / pritopotala sta po majavih stopnicah topotajoč prišla
SSKJ²
pritovóriti -im tudi pritovoríti -ím dov., pritovóril (ọ̄ ọ̑; ī í)
tovoreč spraviti kam: karavana je pritovorila pšenico; vsak dan z oslom pritovori sod vode
// ekspr. prinesti, pripeljati: pritovorila je celo košaro sadja; s trga je pritovoril polno mrež in vrečk / mravlja je pritovorila velikega črva
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pritôžba tudi pritóžba -e ž (ō; ọ̑)
1. izjava, s katero se sporoča, izraža pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: sprejemati pritožbe; odgovarjati na pritožbe; upravičena pritožba stranke; pritožba zaradi slabe kvalitete blaga; pritožba zoper šefa
// izjava, s katero se izraža komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: iz njihovih ust ni bilo slišati pritožb; pritožba nad otroki
2. pisno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: napisati, vložiti pritožbo zoper odločbo; rešiti, zavrniti pritožbo; utemeljiti pritožbo; pritožba na organ višje stopnje; pravica do pritožbe; zamuditi rok za pritožbo
3. glagolnik od pritožiti se: njegova pritožba šefu ni uspela / neprestane pritožbe zaradi slabega vremena, nad slabim vremenom
SSKJ²
pritôžben in pritóžben -a -o prid. (ȏ; ọ̑)
nanašajoč se na pritožbo: pritožbeni rok je petnajst dni / pritožbeni spis
 
pravn. pritožbeni organ organ, ki odloča o pritožbi; pritožbeni postopek postopek pri reševanju pritožbe; pritožbeno sodišče sodišče, pristojno za rešitev pritožbe
SSKJ²
pritóžen -žna -o prid. (ọ̄)
pritožben: pritožna komisija
 
pritožna knjiga knjiga za vpisovanje pritožb strank
SSKJ²
pritoževánje -a s (ȃ)
glagolnik od pritoževati se: pritoževanje staršev nad otroki / pritoževanje zoper odločbo
SSKJ²
pritoževáti se -újem se nedov. (á ȗ)
1. sporočati, izražati pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: stranke naj se pritožujejo poslovodji; pritoževati se šefu
// izražati komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: ne moremo se ravno pritoževati, kar dobro shajamo; pritožujejo se, da nimajo pravega razvedrila; pritoževati se čez hrano; pritoževala se je nad njegovim vedenjem
2. pisno izražati nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritoževati se zoper odločbe; pritoževati se na višje sodišče
    pritožujóč se -a -e:
    nad razmerami se pritožujoči ljudje; pritožujoča se stranka
SSKJ²
pritožíti se in pritóžiti se -im se dov. (ī ọ́)
1. sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: pritožil se je poslovodji, da blago ne ustreza; pritožiti se šefu; če vam postrežba ne ustreza, se pritožite
// izraziti komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: nikoli se ni pritožila, z vsem je bila zadovoljna; ne morem se pritožiti čez otroke, kar dobri so; pritožiti se nad draginjo / proti nikomur se ni pritožila, da je kaj izgubila nikomur ni potožila, rekla
2. pisno izraziti nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritožiti se proti odločbi, zoper odločbo; pritožiti se na najvišje, vrhovno sodišče; pritožiti se v roku, pravočasno
 
pravn. pritožiti se zoper sklep
    pritožíti in pritóžiti ekspr.
    tožeč, tarnajoč priti: ves moker je pritožil domov
SSKJ²
pritožníca -e ž (í)
ženska, ki se pritoži: pritožnica je vložila pritožbo zoper sklep; navedbe, očitki, trditve pritožnice; ugovor, zahtevek pritožnice / ustavna pritožnica
SSKJ²
pritožník -a m (í)
kdor se pritoži: preveriti osebne podatke pritožnika
SSKJ²
pritrdílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki je za pritrjevanje: pritrdilni vijaki; pritrdilna priprava / jeklena pritrdilna vrv
 
teh. pritrdilna objemka
2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrdilen odgovor; pritrdilna izjava / imeti pritrdilno stališče do česa
    pritrdílno prisl.:
    pritrdilno odgovoriti
SSKJ²
pritrdílnica -e ž (ȋ)
jezikosl. prislov, ki izraža pritrjevanje: pritrdilnica da; pritrdilnice in nikalnice
SSKJ²
pritrdílo -a s (ízastar.
1. priprava za pritrjevanje: pritrdila za plošče
2. pritrditev, strinjanje: pritrdilo in zanikanje / brez njegovega pritrdila ne smejo nič ukreniti privolitve, soglasja
SSKJ²
pritrdíšče -a s (í)
točka, mesto, kjer se kaj pritrdi: pritrdišče držala
SSKJ²
pritrdítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pritrditi:
a) pritrditev tira; pritrditev z vijaki
 
strojn. elastična pritrditev ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago
b) izražati soglasje, pritrditev; njen molk je imel za pritrditev / pokimati v pritrditev
SSKJ²
pritrdíti in pritŕditi -im dov. (ī ŕ)
1. namestiti kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrditi anteno; pritrditi z vijaki, žeblji / pritrditi desko na zid; pritrditi lepak na razglasno desko nabiti, prilepiti
2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izraziti, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: prenehal je govoriti, da bi videl, če mu bodo pritrdili; rekel je, da je bilo tam lepo in ona mu je pritrdila; z besedami, glavo, očmi pritrditi / s to možnostjo računa tudi nasprotnik. Res je, je pritrdil / pritrditi besedam, mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim
3. z besedo, kretnjo izraziti, da je v vprašanju povedano v skladu
a) z resničnostjo: vprašala ga je, če je napisal nalogo. Pritrdil je; ali ni ta knjiga zelo zanimiva? Zelo, je pritrdil
b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi hotel čokolado, je takoj pritrdil; ali bi šli radi domov? Seveda, je pritrdil
    pritŕjen -a -o:
    na čevlje pritrjene drsalke; slabo pritrjen pas
SSKJ²
pritrepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. trepetaje priti: majhen fant pritrepeta k materi
SSKJ²
pritréskati -am dov. (ẹ̄ekspr.
1. treskajoč pojaviti se: nevihta je pritreskala
2. ropotajoč pripeljati: po poti je pritreskal voz
SSKJ²
pritrésti -trésem dov., pritrésite in pritresíte; nam. pritrést in pritrèst (ẹ́)
1. dodatno, zraven natresti: pritresel je še toliko krompirja, da je bila košara polna / pritresi kokošim še malo koruze / pritresi jim še nekaj kolačkov
2. ekspr. prinesti: na mizo je pritresel steklenico vina
● 
ekspr. vlak jih je pritresel na domačo postajo šele popoldne pripeljal; ekspr. pritresel je na dan, kar ga je že dolgo tiščalo rekel, povedal je
    pritrésti se 
    tresoč se priti: premražena se je pritresla domov
SSKJ²
pritŕgati -am dov. (ŕ ȓ)
narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti: pritrgati komu plačo / posoja denar, ki ga je pritrgal delavcem od zaslužka
    pritŕgati si 
    zavestno porabiti česa manj, kot se potrebuje: pritrgati si pri jedi, v jedi; pritrgati si pri obleki / težko si je pritrgal potrebni denar prihranil
     
    ekspr. pritrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin
SSKJ²
pritrgovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pritrgovati: pritrgovanje zaslužka / otroka je šolala z velikim pritrgovanjem
SSKJ²
pritrgováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti: pritrgovati komu hrano, zaslužek / otrokom zelenjave ni hotela pritrgovati
    pritrgováti si 
    zavestno porabljati česa manj, kot se potrebuje: v vseh stvareh si pritrguje
     
    ekspr. pritrgovati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pritŕjati -am nedov. (ŕ)
nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjati deščice; pritrjati z vijaki, žeblji / pritrjati podkev konju; nekatere alge se pritrjajo na kamenje
● 
zastar. pritrja njegovim besedam pritrjuje
SSKJ²
pritrjeválec -lca [pritərjevau̯ca tudi pritərjevalcam (ȃ)
1. kdor kaj pritrjuje: pritrjevalec sponk
2. kdor pritrjuje čemu, se strinja s čim: njegov predlog je imel veliko pritrjevalcev
SSKJ²
pritrjeválen -lna -o prid.(ȃ)
1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje: pritrjevalna priprava
2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrjevalno molčanje
    pritrjeválno prisl.:
    pritrjevalno kimati
SSKJ²
pritrjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pritrjevati: pritrjevanje napisov / besede so v množici vzbujale pritrjevanje; glasno pritrjevanje
SSKJ²
pritrjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjevati kljuke; pritrjevati podkvice na podplate; pritrjevati z vijaki
2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izražati, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: pogledal je sogovornika, ki mu je pritrjeval; to so bili hudi časi, je pritrjeval; z glavo, glasno so mu pritrjevali / umetnikove oči več vidijo. Da, da, mu je hitel pritrjevati / pritrjevati mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim; zmeraj pritrjuje svojemu šefu soglaša z njegovim mnenjem, ravnanjem; iz strahu je vsemu pritrjevala
3. z besedo, kretnjo izražati, da je v vprašanju povedano v skladu
a) z resničnostjo: vprašala je otroke, če so že bili na morju. Vsi so pritrjevali
b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi šli radi na izlet, so vsi pritrjevali
    pritrjeváje :
    pritrjevaje povesi glavo
    pritrjujóč -a -e:
    pritrjujoč pogled; pritrjujoče pripombe
SSKJ²
pritŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. s trkanjem priti do česa: žolna je pritrkala črva iz debla / lažje bi pritrkal vodo iz skale, kot pa dobil pameten odgovor od njega
// s trkanjem priklicati: končno je le pritrkal vratarja
2. ekspr. priti, udarjajoč s palico ob tla: starček je komaj pritrkal do doma
SSKJ²
pritrkávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pritrkavati: slišalo se je ubrano pritrkavanje / nepretrgano pritrkavanje kladiv
 
ekspr. pritrkavanje kravjega zvonca zvonjenje, pozvanjanje
SSKJ²
pritrkávati -am nedov. (ȃ)
1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo
2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično; potrkavati: s palico je pritrkaval ob pločnik; pritrkavati z nogo pri plesu / ekspr. kolesa so enolično pritrkavala / pritrkavati takt
SSKJ²
pritrkljáti -ám dov. (á ȃ)
s trkljanjem spraviti kam: pritrkljali so več sodov iz kleti; pritrkljati žogo; z vrha se je pritrkljala skala
SSKJ²
pritrkoválec -lca [pritərkovau̯ca tudi pritərkovalcam (ȃ)
kdor pritrkava: pritrkavali so trije pritrkovalci
SSKJ²
pritrkovánje -a s (ȃ)
pritrkavanje: slovesno pritrkovanje k prazniku / s pašnika se je slišalo pritrkovanje zvoncev
SSKJ²
pritrkováti -újem nedov. (á ȗ)
pritrkavati: cerkovnik je kar sam pritrkoval / zvonovi pritrkujejo / pritrkovati s peto ob tla
SSKJ²
pritrobíti in pritróbiti -im dov. (ī ọ́)
trobeč priti: na trg so pritrobili trobentači
// trobeč pripeljati: izza ovinka je pritrobil gasilski avto
SSKJ²
pritrôskati -am dov. (ȏ)
nižje pog. prinesti: vse sem ti pritroskala, kar si naročila
SSKJ²
pritrudíti in pritrúditi -im dov. (ī ú ū)
zastar. s trudom priti do česa: pritrudil je veliko premoženje; vse, kar imajo, so si pritrudili s težkim delom
SSKJ²
pritŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar. pripreti: vrata je brez šuma pritrznil
SSKJ²
pritŕžiti -im dov. ()
s trgovanjem priti do česa: pritržil je veliko premoženje; v nekaj letih je pritržil toliko, da si je zgradil hišo
SSKJ²
pritúhniti se -em se dov. (ú ȗ)
zastar. pritajiti se, potajiti se: prituhnili so se k zemlji / legla je in se prituhnila, kot da spi se naredila
SSKJ²
pritulíti in pritúliti -im dov. (ī ú)
1. tuleč priti: za prvim volkom jih je pritulilo še več; pritulila je tolpa psov / ekspr. pritulile so prve granate tuleč priletele
2. ekspr. glasno jokajoč priti: vsa potolčena je pritulila domov
SSKJ²
pritvárjati -am nedov. (á)
zastar. hliniti: pritvarjala je prijaznost / pritvarjal se je, a sem ga spregledal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pritvésti -tvézem in pritvêsti -tvêzem dov., pritvézel (ẹ́; é)
nar. privezati, navezati: pritvesti vola / pritvesti z verigo
    pritvézen -a -o:
    k jaslim pritvezena krava
SSKJ²
priučênje -a s (é)
priučitev: sprejeti delavca za priučenje / priučenje nemščine mu ni delalo težav
SSKJ²
priučeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se priučuje: organizirati priučevalni tečaj za kovinarje
SSKJ²
priučevánje -a s (ȃ)
glagolnik od priučevati: omogočiti priučevanje delavcev; usposabljati se za kako delo s priučevanjem; doba priučevanja / priučevanje na delovnem mestu, v delovni organizaciji / priučevanje pravilne izgovarjave
SSKJ²
priučeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučevati delavce; tri mesece so se priučevali / dekleta so se priučevala šivanju pri domačih šiviljah
    priučeváti se star.
    učiti se, navajati se, zlasti v stiku z okoljem: otroci so se priučevali šolskemu redu
SSKJ²
priučítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priučiti: sprejeti delavca za priučitev kovinske stroke; poklicna priučitev delavcev / priučitev tujih jezikov
SSKJ²
priučíti -ím dov., priúčil (ī í)
1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučiti koga za delo s strojem; delavci so se v kratkem času priučili / priučiti se kuhanju / fant se je priučil obrti izučil
2. navaditi, privaditi: priučiti mladino vljudnemu vedenju / priučiti učencem delovne navade privzgojiti
    priučíti se star.
    naučiti se, navaditi se, zlasti v stiku z okoljem: v tujini se je kmalu priučil jezika, jeziku / priučiti se branju / priučiti se šegam in navadam kraja / človek se vsemu priuči se vsega privadi
    priučèn -êna -o:
    priučeni gibi; bil je izkušen in vsemu priučen / priučeni delavec delavec, ki opravlja delo, za katero ni potrebna poklicna izobrazba
SSKJ²
priučítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na priučitev: za to delo je potrebna daljša priučitvena doba / priučitvena sposobnost
SSKJ²
priučljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da priučiti: opravljati hitro priučljivo delo
2. ki se (hitro) nauči česa: psa sta priučljiva
SSKJ²
priučljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost priučljivega: stopnja priučljivosti
SSKJ²
priúhek -hka m (ȗ)
nav. mn., vet. kožna guba pri perutnini kot zunanji del sluhovoda: štajerke z belimi priuhki
SSKJ²
priúkati -am dov. (ū)
ukajoč priti: po cesti je nasproti priukal mlad mož
SSKJ²
priušésen -sna -o prid. (ẹ̑)
anat., v zvezi priušesna slinavka obušesna slinavka: vnetje priušesne slinavke
SSKJ²
priúšnik -a m (ȗ)
knjiž. prisluškovalec, vohun: imel je veliko priušnikov, ki so vohunili zanj
SSKJ²
privabítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od privabiti: skrbeti za privabitev tujih turistov
SSKJ²
privabíti in privábiti -im dov. (ī á)
1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride: goste je znal privabiti; privabiti otroke na dvorišče
// doseči, da kdo kam pride sploh: z dobro postrežbo je privabil veliko kupcev / privabiti miš v past / ekspr. petje je privabilo v gostilno še druge ljudi / ekspr. pomlad je privabila ptice
2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: njen dovtip mu je privabil na usta smehljaj; s svojim pripovedovanjem je znal vsem privabiti solze v oči
3. z vabljenjem narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabiti nove člane, naročnike
SSKJ²
privábljanje -a s (á)
glagolnik od privabljati: privabljanje turistov / privabljanje rib / najustreznejša oblika za privabljanje občinstva na koncerte
SSKJ²
privábljati -am nedov. (á)
1. z vabljenjem, prigovarjanjem dosegati, da kdo kam pride: privabljal je vrstnike na dvorišče in se z njimi igral / na dom privablja različne ljudi vabi
// dosegati, da kdo kam pride sploh: privabljati kupce z dobro ponudbo / privabljati ribe z lučjo / ta drama bo privabljala gledalce vseh vrst; ekspr. lepote kraja privabljajo vedno več turistov
2. nav. ekspr. delati, dosegati, da se kaj pojavi, nastopi: s svojim pripovedovanjem jim je privabljal smeh; take igre privabljajo ljudem solze v oči
3. z vabljenjem delati, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabljati nove člane, naročnike
4. vzbujati pri kom zanimanje: ta doba ga je že od nekdaj privabljala; njo privablja glasba
● 
ekspr. toplota mi je privabljala spanec na oči povzročala, da sem postal zaspan; to privablja strelo v to pogostoma udari strela
SSKJ²
priváda -e ž (ȃknjiž.
1. navada: vse to mu je postalo že vsakdanja privada / delati kaj iz privade
2. glagolnik od privaditi: privada oči na svetlobo
SSKJ²
priváditi -im dov. (á ȃ)
navaditi: privaditi otroka na red / privaditi žival na novo ime
    priváditi se 
    1. priti v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: privadil se je nerodne opore; privaditi se delu v rudniku / oči so se privadile delu v temnici
    // priti v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privaditi se novega pohištva; privaditi se novemu okolju; otrok se je v vrtcu hitro privadil
    2. s ponavljanjem kakega dejanja priti v stanje, ko postane to potreba, navada: privaditi se ponočevanja; privaditi se kajenju / elipt. privadil se je vina pitja vina
    ● 
    bakterije so se privadile na življenje v vodi prilagodile; ekspr. človek se vsemu privadi tudi težavna stvar postane človeku sčasoma manj težavna
    privájen -a -o:
    ne bo opustil privajenega načina življenja; na to je že privajen; s privajeno kretnjo si je potisnil klobuk na čelo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
privadljív -a -o prid. (ī í)
ki se da privaditi: privadljive živali
SSKJ²
privága -e ž (ȃ)
zastar. kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: dal mu je preveč privage
SSKJ²
privájanje -a s (ā)
glagolnik od privajati1: privajanje novemu okolju; privajanje na sonce; privajanje na dodeljeno vlogo v predstavi / privajanje na red
SSKJ²
privájati1 -am nedov. (ā)
navajati2privajati otroka na red, snago / privajati koga na kako delo
    privájati se 
    1. prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno: počasi se je začel privajati težkemu gozdnemu delu; privajati se na hitrost / noge so se mu spet privajale hoji
    // prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privajati se spremembam; na novo pokrajino so se morali šele privajati
    2. s ponavljanjem kakega dejanja prihajati v stanje, ko postane to potreba, navada: privajati se na pitje (alkoholnih pijač) / elipt. privajati se na vino na pitje vina
SSKJ²
privájati2 -am nedov. (āzastar.
1. voditi1kadar je prihajala domov, je privajala s seboj otroke / privajati vojake k raportu
2. dovajati: kri privaja celicam kisik
SSKJ²
privájenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost privajenega človeka: privajenost na red / privajenost na dim / privajenost na lagodno življenje
SSKJ²
privál tudi privàl -ála m (ȃ; ȁ áknjiž.
1. naval: zadržati prival ljudi
2. val: obalo zalivajo veliki privali
SSKJ²
privalíti -ím dov., priválil (ī í)
z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina
    privalíti se ekspr.
    nerodno, okorno priti: v gostilno se je privalil debel gospod
    // hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki
SSKJ²
privalovíti -ím dov., privalôvil (ī í)
valujoč priteči: morska voda je privalovila do njih / ekspr. od nekod so privalovili zvoki glasbe so se zaslišali
SSKJ²
privándranec -nca m (ȃstar.
1. prišlec, popotnik: okrog privandranca se je zbralo nekaj radovednežev
2. priseljenec, tujec: domačini in privandranci
SSKJ²
privándrati -am dov. (ȃ)
1. pog. priti, pripotovati: končno je le privandral domov
2. star. priseliti se: ta trgovec je privandral v naše kraje pred dvajsetimi leti
SSKJ²
privarčeváti -újem dov. (á ȗ)
z varčevanjem priti do česa: v dveh letih je privarčeval precejšnjo vsoto; privarčevala sta dovolj za hišo / z dobrim gospodarjenjem ji je privarčeval lepo doto pridobil / hodili so zgodaj spat, da so privarčevali pri petroleju porabili manj denarja zanj
// narediti, da se česa porabi manj: privarčevati gorivo
    privarčeván -a -o:
    privarčevan denar
SSKJ²
privaríti -ím dov., priváril (ī í)
teh. z varjenjem pritrditi: privariti cev
    privarjèn -êna -o:
    privarjen obroč
SSKJ²
privarováti -újem in privárovati -ujem dov. (á ȗ; á)
zastar. privarčevati, prihraniti: privarovala je precej denarja
SSKJ²
priváten -tna -o prid. (ȃ)
1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben: privatni gozdovi; privatna proizvodnja; privatno podjetje, premoženje; privatna in družbena stanovanja / najel si je privatno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob; privatna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo
// namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: privatni park; privatni prostori; privatna cesta; privatna in javna kopališča
2. ki je v zvezi s posameznikom, posamezniki in ne z družbeno skupnostjo: privatni interesi; ogroziti privatne koristi; privatne zadeve
// nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: uradni in privatni obisk; prositi koga za privatni pogovor; privatni spor; njegovo privatno mnenje je drugačno od uradnega; privatno pismo / privatno življenje
● 
pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno
♦ 
ekon. privatna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v privatni lastnini; proizvodnja zasebnikov; ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila; pravn. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; privatno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. privatni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; privatna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; šol. privatno šolanje šolanje v privatni šoli ali s posebej najetimi učitelji
    privátno prisl.:
    službeno in privatno potovati; stanovati privatno; angleščino se je učil privatno
SSKJ²
privatíst -a m (ȋ)
šol. kdor ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli: pripustiti k izpitu privatista
SSKJ²
privatístka -e ž (ȋ)
šol. ženska, ki ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli: gimnazijo je končala kot privatistka
SSKJ²
privatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. izključujoč, zanikujoč: privativno mnenje
SSKJ²
privatizácija -e ž (á)
glagolnik od privatizirati: težnje po privatizaciji
SSKJ²
privatizátor -ja m (ȃnav. slabš.
kdor privatizira: privatizatorji zdravstva trdijo, da bodo skrajšali čakalne dobe; bančni privatizator / divji privatizator kdor je v sorazmerno kratkem času s pidovsko-borznimi operacijami prišel do velikega premoženja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
privatízem -zma m (ī)
omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatizem / privatizem romantičnih pesnikov
SSKJ²
privatizêr -ja m (ȇ)
privatizator: privilegirani privatizerji so obogateli / divji privatizerji
SSKJ²
privatizêrski -a -o prid. (ȇ)
nav. slabš. ki teži k omejitvi na zasebno življenje: privatizerska miselnost
SSKJ²
privatizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od privatizirati: privatiziranje družbenih zadev / privatiziranje dela izobraženstva
SSKJ²
privatizírati -am dov. in nedov. (ȋnav. ekspr.
družbeno, kolektivno spremeniti v zasebno: privatizirati banke, podjetja; privatizirati dobiček; privatizirati gospodarstvo, zdravstvo; privatizirati državno premoženje / privatizirati kadrovsko politiko / skupina študentov je časopis privatizirala
    privatizírati se 
    omejiti se na zasebno življenje: popolnoma se je privatiziral
    privatizíran -a -o:
    privatizirana banka, družba; privatizirano gospodarstvo, podjetje, premoženje
SSKJ²
privátnica -e ž (ȃ)
ženska, ki ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnica: mlin ima neka privatnica
SSKJ²
privátnik -a m (ȃ)
kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik: pustil je službo pri podjetju in postal privatnik; obdavčenje privatnikov / dela kot privatnik
 
ekspr. tu sem samo kot privatnik neuradno, zasebno
SSKJ²
privátniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na privatnike, zasebniški: privatniška dejavnost / privatniška miselnost, zavest
SSKJ²
privátništvo -a s (ȃ)
nav. ekspr. omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatništvo
SSKJ²
privátnokapitalístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na privatni kapital: privatnokapitalistično gospodarstvo / privatnokapitalistična lastnina
SSKJ²
privátnolastnínski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na privatno lastnino: privatnolastninski odnosi / privatnolastninska proizvodnja
SSKJ²
privátnolastníški -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na privatne lastnike ali privatno lastništvo: privatnolastniška miselnost / privatnolastniška proizvodnja
SSKJ²
privátnopráven -vna -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na privatno pravo: privatnopravno razmerje / privatnopravni zahtevek
SSKJ²
privátnost -i ž (ȃ)
1. značilnost privatnega: poudariti privatnost srečanja
2. privatno življenje, delovanje: posegati na področje privatnosti / umakniti se, zapreti se v privatnost
SSKJ²
privážati -am nedov. (ȃ)
vozeč spravljati kaj na določen kraj: privažati pesek
SSKJ²
privédba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od privesti: privedba gostov v hotel / odrediti privedbo obsojenca; prisilna privedba
SSKJ²
privedênec -nca m (é)
kdor je zlasti prisilno priveden: zaslišati privedenca
SSKJ²
privedênka -e ž (é)
ženska, ki je zlasti prisilno privedena:
SSKJ²
privékati tudi privekáti -am, tudi privékati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ̄)
nar. prijokati: otrok je privekal domov
 
ekspr. bila je slabotna, odkar je privékala na svet se je rodila
SSKJ²
privériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑star.
1. zakleti, navadno z besedami pri moji veri: priveril se je in jezno odšel
2. priseči, zakleti se: priveril se je, da tega ni rekel
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
privések -ska m (ẹ̑)
1. navadno z verižico pritrjeni del okrasnega predmeta: uhani s priveski
2. ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država noče postati le privesek kake velesile / vzgojnost je le privesek njegovega pisanja nepotreben, odvečen dodatek
♦ 
anat. možganski privesek hipofiza; filat. znamka s priveskom z nazobčanim delom, navadno s priložnostnim besedilom ali sliko, ki se drži znamke; med. privesek kar se drži česa
SSKJ²
privésiti -im dov., privéšen (ẹ́ ẹ̑)
dodatno, zraven obesiti: na steno je privesil še eno sliko
    privésiti se ekspr., v zvezi z na
    biti pogostoma v družbi koga proti njegovi volji: fant se je privesil nanj
SSKJ²
privesláti -ám dov. (á ȃ)
1. z veslanjem priti: priveslal je do obale / ekspr. po jezeru privesla labod priplava
// ekspr. priti sploh: izza ovinka privesla njihova soseda / mesec je priveslal na nebo počasi premikajoč se je pojavil na njem
2. ekspr. z veslanjem dobiti, doseči kaj: Sloveniji je priveslal srebrno, zlato medaljo
● 
ekspr. v službi je visoko priveslal se je povzpel
SSKJ²
privêsti -vêdem dov., privêdel in privédel privêdla, stil. privèl privêla (é)
1. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: domov je privedel svoja nova prijatelja; sina je privedel s seboj
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: privesti morilca na policijsko postajo; kar z dela so jih privedli tja / s silo privesti
 
pravn. privesti obtoženca
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: radovednost ga je privedla k njim
2. narediti, povzročiti, da kdo pride v stanje, kot ga določa samostalnik: s svojim ravnanjem ga je privedel do obupa, v obup / do tega dejanja jih ni privedlo usmiljenje niso ga storili iz usmiljenja
// narediti, povzročiti nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slabo gospodarjenje je privedlo do krize / publ. ti dogodki so privedli do zaostritve položaja so povzročili zaostritev položaja
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je privedlo do absurda, protislovja; privesti dejanje do največje napetosti
● 
ekspr. pot nas je privedla do razvalin po poti smo prišli; kaj te je privedlo k meni zakaj, s kakšnim namenom si prišel; naključje mu ga je privedlo na pot nenačrtno, nehote sta se srečala; ko je privedel ženo v hišo, se je vse spremenilo ko se je poročil (na dom); tako razmišljanje ni privedlo nikamor ni bilo uspešno; knjiž. predaleč bi nas privedlo, če bi obravnavali vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili
SSKJ²
privéti -vêjem dov. (ẹ́ ȇ)
knjiž. pripihati, zapihati: privela je mrzla sapa
SSKJ²
privétrje -a s (ẹ̑)
kraj, prostor, izpostavljen vetru: hiša stoji v privetrju
SSKJ²
privétrn -a -o prid. (ẹ̑)
izpostavljen vetru: privetrna stran gore; privetrn in odvetrn
SSKJ²
privèz -éza m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od privezati: vrv za privez / privez ladje
2. navt. urejen del obale za pristajanje in privezovanje ladij, čolnov: gradnja novih privezov
SSKJ²
privéza -e ž (ẹ̑)
privezovalna vrv, veriga: odpeti konju privezo
SSKJ²
privézanost -i ž (ẹ́)
stanje privezanega: slaba privezanost trt; privezanost ob steber / ekspr. privezanost teh ljudi na zemljo navezanost
SSKJ²
privézati in privezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrditi: privezati eno letev na drugo; trdno privezati; privezati in pribiti / privezati talce k drevesom / privezati trto h kolu
// z namestitvijo vrvi, verige narediti, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezati čoln; privezati psa; privezati živino k jaslim
// z vezanjem namestiti, pritrditi na kaj: privezati trakove na palico; privezati vrv na drevo / privezati otroku slinček / privezati zastavo na drog; privezati si dereze, predpasnik
2. alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezati: privezati planince; iz previdnosti so se alpinisti privezali
3. ekspr., v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s tem ga je hotela privezati nase; privezati otroke na grunt
● 
ekspr. bolezen ga je privezala na posteljo povzročila, da je moral ležati; šalj. privezati si dušo utešiti si žejo, glad
♦ 
agr. privezati tele ne oddati ga v zakol; biblio. privezati z novo vezavo priključiti k čemu
    privézan -a -o:
    privezan pes; ti ljudje so privezani na zemljo
SSKJ²
privezávati -am nedov. (ȃ)
zastar. privezovati: privezavati čolne; privezavati konja k drevesu
SSKJ²
privézek -zka m (ẹ̑)
kar je privezano: pisani privezki na drogu
// biblio. kar je privezano h knjigi; adligat: prvi, drugi privezek
SSKJ²
privézen -zna -o prid. (ẹ̑)
ki je za privezovanje: privezni kol
 
navt. privezna vrv vrv za privezovanje ladje, čolna k obali
SSKJ²
privéznica -e ž (ẹ̑)
knjiž. privezovalna vrv, veriga: odvezati priveznico
SSKJ²
privéznik -a m (ẹ̑)
navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje: privezati vrv na priveznik; pomol s privezniki
SSKJ²
privézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nekoliko povezniti: privezniti skledo
SSKJ²
privezoválec -lca [privezovau̯ca tudi privezovalcam (ȃ)
navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali: zaposliti novega privezovalca
SSKJ²
privezoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za privezovanje: privezovalna veriga, vrv / privezati čoln ob privezovalni kol
SSKJ²
privezovalíšče -a s (í)
prostor za privezovanje živali: odvezoval je konje na privezovališču
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
privezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od privezovati: privezovanje čolnov / privezovanje vrvic
SSKJ²
privezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom
// z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim
// z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik
2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali
● 
ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati
SSKJ²
privíd -a m (ȋ)
1. vidna zaznava brez stvarne podlage: prividi ga mučijo; imeti privide; prividi vročičnega bolnika; privid cvetočega polja; prividi in prisluhi / privid je izginil / predramiti koga iz privida
 
psiht. vidna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj
2. izmišljena, fantazijska podoba česa: ali je tako dekle resničnost ali privid; vse je žrtvoval le za privid; slikar je ustvaril kompozicijo iz sanjskih prividov; pren. privid prihodnosti, sreče
● 
knjiž. o življenju si ni delala nobenih prividov ni si ga predstavljala boljšega, lepšega, kot je; ekspr. jaz ne vidim nič, menda imaš privide izraža podkrepitev trditve
SSKJ²
privíden -dna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na privid: prividna prevara / lep, prividen svet izmišljen, namišljen
2. knjiž. navidezen, dozdeven: to je le prividna aktivnost; prividna resnica; doseči prividno soglasnost; prividno gibanje sonca okoli zemlje
SSKJ²
privídnost -i ž (ȋ)
1. značilnost prividnega: prividnost prizora
2. knjiž. navideznost, dozdevnost: praznost in prividnost vsega prizadevanja; prividnost uspeha
SSKJ²
privíh -a m (ȋ)
privihani del: obod s privihom
 
teh. zvar na privihu
SSKJ²
privíhati -am dov. (í)
nekoliko zavihati: privihati ovratnik plašča; privihati pločevino; čevlji so se mu spredaj privihali / privihal je ustnico in ga porogljivo pogledal / privihati rokave zavihati
    privíhan -a -o:
    privihan nos; privihan rob; privihane trepalnice
SSKJ²
privíhniti -em dov. (í ȋ)
privihati: privihniti ovratnik
    privíhnjen -a -o:
    knjiga s privihnjenim vogalom
SSKJ²
privihráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. hitro, razburjeno priti: ves jezen je privihral za njim / sovražne enote so privihrale v vas
SSKJ²
privijáč -a m (á)
izvijač: priviti vijake s privijačem
SSKJ²
privijáčiti -im dov. (á ȃ)
z vijakom, vijaki pritrditi, priviti: privijačiti tablico; privijačiti kovinsko ogrodje na steno; trdno privijačiti elemente v ohišje / privijačiti vijake
SSKJ²
privijálo -a s (á)
priprava za privijanje ali odvijanje česa: uporabljati privijala
SSKJ²
privíjanje -a s (í)
glagolnik od privijati: odvijanje in privijanje vijakov / privijanje obloge na zid
SSKJ²
privíjati -am nedov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) nameščati: privijati pokrovčke na steklenice; privijati vijake in zabijati žeblje / privijati oblogo na zid z vijakom, vijaki pritrjevati
b) delati, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: privijati matice, ki so popustile
// z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privijati in odvijati pipo
2. objemajoč delati, da je kdo tesno ob čem: mati je privijala otroka na prsi; otrok se je privijal k materi / privijal jo je k sebi
3. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: privijati cene
4. ekspr. siliti, pregovarjati koga: privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal
    privijajóč -a -e:
    jokala je, privijajoč otroka k sebi
SSKJ²
privijúgati -am dov. (ū)
nav. ekspr. vijugajoč se priti: privijugati na smučeh; vrsta plesalcev se je privijugala iz dvorane
SSKJ²
privilégij -a m (ẹ́)
nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: dati, izgubiti privilegij; uživati privilegije; boriti se za privilegije / diplomatski, politični privilegiji
// posebna pravica, ugodnost sploh: članstvo v klubu je privilegij; podeliti privilegij; privilegij otrok bogatašev pri šolanju / plemiški, stanovski privilegij
 
zgod. listina, s katero se daje, potrjuje taka pravica; mestni privilegiji
// nav. ekspr. posebna pravica, ugodnost sploh: v službi ni imel, ni maral privilegijev
SSKJ²
privilegíranec -nca m (ȋ)
nav. ekspr. kdor je privilegiran: zanje je bil privilegiranec; omogočiti delo vsakomur, ne le privilegirancem
 
knjiž. s tem so se ukvarjali le redki privilegiranci izbranci
SSKJ²
privilegíranka -e ž (ȋ)
nav. ekspr. ženska, ki je privilegirana: v tistih časih je bila privilegiranka
SSKJ²
privilegíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost privilegiranega: privilegiranost določenih poklicev, družbenih slojev
SSKJ²
privilegírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: privilegirati plemstvo in duhovščino
2. nav. ekspr. dajati komu posebne pravice, ugodnosti sploh: materi je očitala, da privilegira sinove / privilegirati jezik prestolnice
    privilegíran -a -o:
    privilegirani člani skupnosti; v takem sistemu nihče ne more biti privilegiran
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
privírati -am nedov. (ī ȋ)
knjiž. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda privira iz tal
SSKJ²
privíti -víjem dov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil
b) narediti, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: matico je treba še priviti; priviti vreteno pri stiskalnici; močneje priviti; odviti in priviti
// z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privil je pipo, da je voda prenehala teči
2. objemajoč narediti, da je kdo tesno ob čem: mati je privila otroka na prsi; otrok se je privil k materi / privil jo je k sebi
3. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so privili cene / priviti davke
4. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: privili so ga, da je spregovoril
● 
oče je sina trdo privil prijel; priviti petrolejko narediti, da manj ali bolj sveti; publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov
    privíti se ekspr.
    vijugajoč se priti: po ulici se je privil sprevod / iz dimnika se je privil dim
    privít -a -o:
    privita žarnica; vijaki so dobro priviti
SSKJ²
privláčen -čna -o prid., privláčnejši (á ā)
1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle
// ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna
2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva
3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala
// ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo
♦ 
fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma
    privláčno prisl.:
    privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman
SSKJ²
privláčenje -a s (á)
glagolnik od privlačiti: privlačenje nasprotnih električnih nabojev
SSKJ²
privlačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od privlačevati: medsebojno privlačevanje oseb / privlačevanje električnih delcev
SSKJ²
privlačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: šele zdaj je spoznal, kako zelo ga dekle privlačuje / k nam ga je privlačeval moj oče k nam je prihajal zaradi očeta
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: gledališče ga je že v mladosti privlačevalo; življenje v mestu ga ni nikoli privlačevalo
2. vzbujati pri kom zanimanje: pogovori o književnosti ga privlačujejo
3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlačuje železo; telesa se medsebojno privlačujejo in odbijajo
● 
to privlačuje strelo v to pogostoma udari strela; ekspr. gore so ga vedno privlačevale rad je zahajal tja; nasprotja se privlačujejo
    privlačujóč -a -e:
    privlačujoč pogled
SSKJ²
privláčiti -im, tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. (á ā; ī á)
1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: dekle ga nenavadno privlači
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: glasba ga že od nekdaj privlači; privlači jih starogrška umetnost
2. vzbujati pri kom zanimanje: ta vprašanja že dolgo privlačijo strokovnjake / njegove pesmi privlačijo bralca z izredno izpovedno močjo / privlačiti pozornost vzbujati
3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlači rudnino; raznoimenski električni naboji se privlačijo
● 
ekspr. ta gozdiček ga je vedno privlačil rad je zahajal tja; ekspr. njena obleka je privlačila vse poglede vsi so jo gledali
SSKJ²
privláčnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost privlačnega: vse je očarala s svojo privlačnostjo; osebna, spolna privlačnost / privlačnost njegovih besed je vplivala na odločitev
// s prilastkom kar privlači, vzbuja zanimanje: turistične privlačnosti; jezero je največja privlačnost kraja; slika je glavna privlačnost razstave
2. fiz. lastnost telesa, da deluje na drugo telo s privlačno silo: medsebojna privlačnost teles; privlačnost električnih delcev / privlačnost Zemlje težnost Zemlje
SSKJ²
privlák -a m (ȃ)
fiz. pojav, da deluje telo na drugo telo s privlačno silo: privlak pri električnih nabojih; privlak in odboj
SSKJ²
privléči -vléčem dov., privléci privlécite in privlecíte; privlékel privlékla (ẹ́)
1. z vlečenjem spraviti na določeno mesto: privleči hlode k cesti; ribiči so privlekli mreže na suho / kovčka ni mogla dvigniti, zato ga je kar privlekla do vrat; ranjenca je na pol privlekel v zavetje / konji so privlekli voz na vrh klanca pripeljali / ekspr. iz nahrbtnika je privlekel čutarico vzel
2. ekspr. s težavo prinesti, pripeljati: s prijateljevo pomočjo je privlekel kovček v hišo; privlekla je velik nahrbtnik
// prinesti, pripeljati sploh: s seboj je privlekla cel kup prijateljic; od nekod je privlekel mlade mačke
3. nav. ekspr. s silo narediti, povzročiti, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: na tisoče ljudi so privlekli v taborišče
// kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo proti svoji volji kam pride: njega bo treba k zdravniku privleči / nazadnje so ga le privlekli v gostilno
4. zastar. vzbuditi pri kom zanimanje; pritegniti: predstava ga je privlekla
● 
ekspr. privleči kaj na dan opozoriti na časovno odmaknjeno ali pozabljeno, navadno za koga neprijetno stvar
    privléči se 
    vlekoč del telesa po tleh priti: ranjenec se je komaj privlekel do grmovja; privleči se po trebuhu
    // ekspr. s težavo priti: ob palici se je privlekel v sobo; vsa bolna se je komaj privlekla domov / naj gre tja, od koder se je privlekel prišel
     
    ekspr. na nebo se je privlekel temen oblak na njem se je počasi premikajoč pojavil
    privléčen -a -o:
    do ceste privlečeni hlodi
     
    ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna
SSKJ²
privlèk -éka m (ȅ ẹ́)
glagolnik od privleči: privlek polne mreže rib iz vode
♦ 
fiz. privlek elementarnih delcev privlak
SSKJ²
privòd -óda m (ȍ ọ́)
glagolnik od privesti: privod internirancev
SSKJ²
privôden -dna -o prid. (ó)
ki je, se nahaja pri vodi: privodno grmičje
SSKJ²
privolílen -lna -o prid. (ȋ)
ki izraža, vsebuje privolitev: privolilna izjava; privolilna kretnja
SSKJ²
privolítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od privoliti: potrebna je privolitev dekleta; izsiljena, prostovoljna, tiha privolitev; privolitev v zakonsko zvezo / storiti kaj s privolitvijo predstojnikov z dovoljenjem / predložiti pisno privolitev kandidata soglasje
SSKJ²
privolíti -vólim dov. (ī ọ́)
z besedo, kretnjo izraziti, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje: prosil jo je za ženo in dekle je privolilo; privolil je, da ga operirajo; nerad, težko je privolil / privolil je v pogajanja, pogovor z njimi
 
privolil je, da se je priselil v njegovo hišo dovolil je; zastar. ne privoli, da nedolžni trpijo ne pusti; publ. privoliti v zahteve sprejeti jih
SSKJ²
privoljênje -a s (é)
glagolnik od privoliti: dekletovo privoljenje v poroko; tiho privoljenje / to so naredili brez njegovega privoljenja soglasja; šla sta s privoljenjem staršev z dovoljenjem
SSKJ²
privoljeváti -újem nedov. (á ȗ)
z besedo, kretnjo izražati, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje: privoljevati v poroko s kom
SSKJ²
privoščíti in privóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́)
1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega: privoščim mu lepo hišo, dobro ženo; privoščiti prijatelju srečo, uspeh; ekspr. iz srca privoščiti / veliko je trpel, sosedje so mu pa to privoščili; privoščil mu je nesrečo, ki ga je zadela
// imeti, izraziti željo, da bi bil kdo deležen česa dobrega ali slabega, hudega: dober fant je, privoščim mu vse najboljše; ne privoščim vam, da bi morali tudi vi doživeti kaj tako hudega
2. ekspr. narediti, da kdo kaj dobi: privoščil ji je kos torte; privoščil si je cigaro, priboljšek; tolikšnega razkošja si ne morem privoščiti / rada si privošči kake boljše čevlje kupi / privoščiti otrokom počitnice na morju; ne privošči mu počitka ne pusti ga počivati; privošči mu dovolj spanja
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ne privošči mu odgovora; niti pogleda mu ne privošči niti pogleda ga ne; tu pa tam si privošči malo kegljanja malo keglja
● 
ekspr. tega veselja jim ne privoščim nočem, da bi se mi posmehovali; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku
    privoščíti si in privóščiti si ekspr.
    1. upati si, drzniti si storiti kaj; dovoliti si: privoščil si je burko, da jim je telefoniral sredi noči; ne sme si privoščiti škandala
     
    ekspr. enkrat si lahko privoščimo velikodušnost smo lahko velikodušni
    2. ponorčevati se, pošaliti se iz koga: spet si ga je privoščil; v časopisu so si jih neokusno privoščili / privoščil si jo je z žaljivkami in psovkami
SSKJ²
privoščljív -a -o prid.(ī í)
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega: zloben in privoščljiv človek; bila je privoščljiva / privoščljiv nasmeh, pogled
    privoščljívo prisl.:
    privoščljivo se smejati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
privoščljívec -vca m (ȋ)
nav. ekspr. privoščljiv človek: nevoščljivci in privoščljivci
SSKJ²
privoščljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost privoščljivega človeka: ni poznal privoščljivosti in škodoželjnosti / v njegovih besedah je bilo nekaj privoščljivosti / nasmejal se je iz privoščljivosti
SSKJ²
privòz -ôza m (ȍ ó)
1. glagolnik od privoziti: takoj ob privozu v bolnišnico so izpolnili sprejemne obrazce; privoz velikega tovora
2. kraj, prostor, po katerem se pripelje do vhoda v stavbo: urediti privoz; zapeljati na privoz; pokrit privoz pred hotelom
SSKJ²
privózen in privôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó)
nanašajoč se na privoz: privozni drevored / privozna cesta, pot
 
grad. most z dolgo privozno klančino
SSKJ²
privozíti -vózim dov., privóžen (ī ọ́)
pripeljati: z veliko hitrostjo je privozil iz stranske ulice; privozil je na cilj pol minute pred drugimi / mimo je privozil tramvaj
● 
ekspr. tako je le privozil do diplome je le diplomiral; s hitro vožnjo smo privozili še dve uri in zmanjšali zamudo pridobili; pog. daleč jo je privozil moralno, gospodarsko je propadel; publ. prvo mesto si je privozil domači dirkač je dosegel
SSKJ²
privpíti -vpíjem dov., privpìl (í ȋ)
vpijoč priti: iz hiše je privpila mlada žena
SSKJ²
privréči -vŕžem dov., privŕzi privŕzite in privrzíte; privŕgel privŕgla (ẹ́ ȓ)
dati kaj k določeni količini, vsoti: privreči stotak k plačilu; za doto ji je privrgel še kravo
    privŕžen -a -o
    1. deležnik od privreči: privržen denar
    2. v povedni rabi, z dajalnikom ki ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: biti privržen voditelju / bila mu je privržena z vsem srcem zelo ga je ljubila
    // ki ima zelo pozitiven odnos do česa, se zavzema za kaj sploh: biti privržen idejam revolucije, ilirizma
SSKJ²
privreščáti -ím dov., privrêšči in privréšči; privréščal in privrêščal (á í)
vreščeč priti: otroci so privreščali domov / privreščala je jata ptic vreščeč priletela
SSKJ²
privréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. silovito, peneč se priteči: iz kraterja je privrela lava; voda privre iz zemlje
// ekspr. tekoč se pojaviti: studenec je privrel izpod skale / v oči so ji privrele solze
 
ekspr. te besede so nenadoma privrele iz njega nenadoma jih je rekel; ekspr. iz src je privrela vesela pesem začeli so veselo peti; ekspr. iz prsi so ji privreli vzdihi začela je vzdihovati
2. ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so privreli na ulice; vsa posadka je privrela na kup / od vseh strani so privrele čebele
    privrèl in privrél -éla -o:
    iz razpoke privrela lava
SSKJ²
privrévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. silovito, peneč se pritekati: lava je privrevala iz kraterja / ekspr. iz oči so ji privrevale solze pritekale
SSKJ²
privrískati -am dov., tudi privriskájte; tudi privriskála (í)
vriskajoč priti: z lahkim korakom je privriskal domov
SSKJ²
privršáti -ím dov. (á í)
vršeč priti, se pojaviti: vihar je privršal / privršale so vrane in pregnale vrabce / ekspr. granata je privršala mimo glave
// ekspr. jezno, hrupno priti: hitro je zaklenil, da ne bi privršala nazaj / privršal je nadenj in ga začel zmerjati
● 
ekspr. v sobo so privršali glasovi in smeh so se zaslišali
SSKJ²
privŕšen -šna -o prid. (ȓ)
ki je, se nahaja pri vrhu: privršne veje / kalna privršna voda
SSKJ²
privršéti -ím dov. (ẹ́ í)
vršeč priti, se pojaviti: burja je privršela z juga / privršeli so ptiči in sedli na vejo / ekspr. privršela je v kuhinjo in začela vpiti jezno, hrupno prišla
SSKJ²
privŕtati -am dov. ()
z vrtanjem priti: privrtati do sredine hloda, skozi zid / privrtali so do nafte
 
ekspr. privrtal je do njene skrivnosti odkril jo je
SSKJ²
privŕženec -nca m (ȓ)
kdor ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: bil je privrženec velikega revolucionarja; imeti, pridobivati privržence; navdušen, zvest privrženec / privrženci nove vlade
// kdor ima zelo pozitiven odnos do česa, se zavzema za kaj: privrženci novega nauka / privrženec košarke ljubitelj; bil je vnet privrženec resnice zagovornik
SSKJ²
privŕženka -e ž (ȓ)
ženska, ki ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: iz privrženke je postala njena nasprotnica; goreča, zvesta privrženka
// ženska, ki ima zelo pozitiven odnos do česa, se zavzema za kaj: privrženka joge in pilatesa; privrženka ženske emancipacije
SSKJ²
privŕženost -i ž (ȓ)
zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: privrženost voditelju / idejna, politična privrženost stranki / njen obraz je izražal vdanost in privrženost; zagotavljala mu je svojo privrženost vdanost, ljubezen; duhovna, telesna privrženost
// zelo pozitiven odnos do česa, zavzemanje za kaj sploh: znan je po svoji privrženosti miru; privrženost tradiciji
SSKJ²
privzdígniti -em dov. (í ȋ)
1. nekoliko, za krajši čas dvigniti, zlasti na eni strani: privzdigniti pokrov; pri brananju brano večkrat privzdigne, da jo očisti / privzdigniti bolnika; privzdignil se je na postelji / ko je šla po stopnicah, je privzdignila krilo / privzdigniti klobuk v pozdrav
// dvigniti: privzdignil je kozarec proti luči; privzdignila ga je kakor snop / nekoliko privzdigniti zglavje bolnika / mraz privzdigne zemljo
2. narediti kaj izbrano, nevsakdanje: privzdigniti jezik, slog / privzdigniti dejanje nad stvarnost
● 
vesela glasba jih je privzdignila povzročila, da so šli plesat; ekspr. očitek ga je kar privzdignil zelo razburil, vznevoljil; privzdignil je glas začel glasneje govoriti; privzdigniti kaj v simboliko narediti simbolično; ekspr. od presenečenja ga je kar privzdignilo zelo je bil presenečen
    privzdígnjen -a -o:
    privzdignjene strehe toplih gred; od tal privzdignjeno ležišče; slovesno privzdignjen govor; prisl.: govoriti privzdignjeno
SSKJ²
privzdígnjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost privzdignjenega: scenarij je s svojo privzdignjenostjo utesnjeval ustvarjalce filma; lažna, poetična privzdignjenost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
privzdigováti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat privzdigniti: veter je privzdigoval platno šotora / ko gre po stopnicah, mora privzdigovati dolgo krilo / privzdigovati noge pri plesu
 
ekspr. ta misel ga je kar privzdigovala zelo navduševala; zelo razburjala; ekspr. ob igranju harmonike jih je kar privzdigovalo zelo so si želeli plesati
    privzdigováje :
    hodil je visoko privzdigovaje noge
SSKJ²
privzdížen -žna -o prid. (ȋ)
dvižen, pridvižen: grad s privzdižnim mostom
SSKJ²
privzèm -éma m (ȅ ẹ́)
knjiž. sprejetje, prevzem: nujno bo prišlo do privzema tamkajšnjih navad
SSKJ²
privzémanje -a s (ẹ̑)
knjiž. sprejemanje, prevzemanje: privzemanje novih kulturnih prvin / razmere so ga prisilile k privzemanju drugačnega načina življenja
SSKJ²
privzémati -am nedov. (ẹ̑knjiž.
1. sprejemati, prevzemati: privzemati besede iz sosednjih jezikov; privzemati sodobne navade / privzemati mnenje drugih / privzemal je vedno druge psevdonime nastopal je pod vedno drugimi psevdonimi
2. dodatno, zraven jemati, sprejemati: privzemal je vedno nove prijatelje
SSKJ²
privzét -a -o prid. (ẹ̑)
ki je prednastavljen, ponujen kot prva izbira: privzeti spletni brskalnik; privzeta nastavitev
SSKJ²
privzétek -tka m (ẹ̑)
knjiž. predpostavka: njihovo raziskovanje temelji na določenih privzetkih
SSKJ²
privzéti -vzámem dov., privzêmi privzemíte; privzél; nam. privzét in privzèt (ẹ́ áknjiž.
1. sprejeti, prevzeti: priseljenci so privzeli jezik in navade domačinov; privzeti evropsko kulturo; privzeti mnenje koga / privzela je možev priimek; pesnik si je privzel nov psevdonim začel je nastopati pod novim psevdonimom
2. dodatno, zraven vzeti, sprejeti: privzel je še dva pomočnika
● 
knjiž. v pravljici žival privzame človeško podobo se pojavi v človeški podobi; knjiž. tudi njega je privzel k temu delu pritegnil
    privzét -a -o:
    1. privzete navade; privzeto ime
    2. ki je prednastavljen, ponujen kot prva izbira: privzeti spletni brskalnik; privzeta nastavitev
SSKJ²
privzétje -a s (ẹ̑)
knjiž. sprejetje, prevzem: niso odobravali privzetja tujih idej
SSKJ²
privzgájati -am nedov. (ā)
z vzgojo povzročati, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost: privzgajati mladini čut za delavnost, umetnost
SSKJ²
privzgója -e ž (ọ̑)
glagolnik od privzgojiti: privzgoja moralne odgovornosti
SSKJ²
privzgojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost privzgojenega: privzgojenost delovnih navad
SSKJ²
privzgojíti -ím dov., privzgójil (ī í)
1. z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost: privzgojiti otroku delovne navade; privzgojiti komu občutek odgovornosti; privzgojiti si čut za red
2. z vplivanjem doseči, da dobi rastlina, žival določeno lastnost: privzgojiti drevesu nižje deblo
    privzgojèn -êna -o:
    prirojene in privzgojene lastnosti
SSKJ²
prizadájati -am nedov. (ȃ)
prizadevati: prizadajati komu bolečine
SSKJ²
prizadejáti -dêjem dov., tudi prizadém; 2. mn. prizadêjete tudi prizadéste, 3. mn. tudi prizadejó; prizadêj in prizadèj; prizadejál (á ȇnavadno kot nedoločnik in deležnik na -l
1. povzročiti poškodbe, okvare; prizadeti: mesto je potres zelo prizadejal
2. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadejati komu bolečino, žalost; prizadejati veliko krivico, škodo
● 
nar. otroci so ji precej prizadejali z njimi je imela veliko dela, skrbi
    prizadejáti si nedov., nar.
    prizadevati si: veliko si je prizadejal, da bi se oženil
SSKJ²
prizadéti -dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ́)
1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo / branje te pesmi ga je prizadelo vznemirilo / čustveno prizadeti
// povzročiti škodo, težave: ta kazen bo prizadela vse, ne samo krivca; povodenj je prizadela zlasti kmečko prebivalstvo; raznarodovalni pritisk je najbolj prizadel mlajšo generacijo / pomagati deželam, ki jih je vojna najbolj prizadela / duhovno, materialno prizadeti
2. povzročiti poškodbe, okvare: potres je prizadel zlasti neustrezno zgrajene stavbe; bombni napad je mesto zelo prizadel / ta bolezen lahko prizadene oči, srce; paraliza jo je zelo prizadela / mraz rastline prizadene
3. povzročiti, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: prizadeti interese, koristi koga; to bo prizadelo red in mir / kazen je prizadela njegov ponos / publ. ta ukrep je prizadel osebne dohodke zaradi tega ukrepa so se osebni dohodki znižali, zmanjšali
4. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadeti komu bolečino, žalost; prizadeti sitnosti, škodo; veliko hudega jim je prizadel
// izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: dosti hudega ga je prizadelo v življenju; človeštvo so prizadele nadloge / te kraje pogosto prizadene potres v teh krajih je potres pogosten
5. nedov. in dov., zastar. tikati se, zadevati: ta predpis nas ne prizadene
● 
nar. otroci ji veliko prizadenejo z njimi ima veliko dela, skrbi; ekspr. ti stroški jih niso dosti prizadeli so jih lahko poravnali; star. očeta je prizadelo zadela ga je kap; ekspr. ni bilo fanta, ki mu ne bi prizadela srca ki se ne bi zaljubil vanjo
    prizadéti si nedov., nar.
    prizadevati si: veliko si prizadene, da bi se oženil; nobeden drug si za to ni toliko prizadel
    prizadét -a -o
    1. deležnik od prizadeti: zdravljenje prizadetega organa; njegov ponos je bil prizadet; on je najmanj prizadet pri tem; pri potresu prizadete hiše; prizadeta krivica; pomoč prizadetemu prebivalstvu
    2. ki ima kako, navadno prirojeno napako, okvaro: imeti prizadetega otroka; po nesreči je ostal prizadet; duševno, telesno prizadet; slušno prizadeti otroci; prisl.: prizadeto govoriti; dogodek opisuje zelo prizadeto; sam.: prizadeti tega ni vedel; pomoč prizadetim
SSKJ²
prizadétost -i ž (ẹ̑)
stanje prizadetega: skrivati prizadetost ob smrti prijatelja; globoka, navidezna prizadetost / velika čustvena prizadetost; pesnikova osebna prizadetost / brati pesem brez prizadetosti / prizadetost možganov je bila precejšnja / duševna, telesna prizadetost; govorna, slušna prizadetost
SSKJ²
prizadéva -e ž (ẹ̑)
zastar. prizadevanje: to se je zgodilo po njegovi prizadevi; brezuspešne prizadeve / podpirati slovstvene prizadeve
SSKJ²
prizadévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prizadevati: prizadevanje bolečin, skrbi; prizadevanje škode / opustiti, podpirati kako prizadevanje; brezuspešno, pretirano, vztrajno prizadevanje za kaj / kulturna, politična, vzgojna prizadevanja
SSKJ²
prizadévati -am nedov. (ẹ́)
1. povzročati duševno bolečino, trpljenje: te besede so jo boleče prizadevale; njegova brezbrižnost jo prizadeva; ekspr. prizadevati v živo zelo / vsebina te pesmi, romana ga je vedno znova prizadevala vznemirjala
// povzročati škodo, težave: slabe gospodarske razmere zelo prizadevajo delavce; ti ukrepi jih ne prizadevajo preveč
2. povzročati poškodbe, okvare: potresi prizadevajo zlasti stare stavbe / neustrezne delovne razmere prizadevajo delavce
3. povzročati, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: reklama ne sme prizadevati koristi drugih / publ. taki ukrepi prizadevajo osebne dohodke zaradi njih se osebni dohodki znižujejo, zmanjšujejo
4. z oslabljenim pomenom delati, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadevati komu bolečino, skrbi, žalost; nočem vam prizadevati hudega; prizadevati škodo
// izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: prebivalstvo prizadevajo naravne nesreče; prizadevale so jih vojne in druge nadloge
● 
ta odredba nas ne prizadeva se nas ne tiče, nas ne zadeva
    prizadévati si
    delati, biti aktiven za dosego, uresničitev česa: učenci so si prizadevali za čim boljši uspeh; vztrajno si prizadevati za kaj / prizadevati si za dobro; prizadevati si za pravično družbeno ureditev / prizadeval si je biti duhovit, razumljiv; prizadeval si je prebiti fronto
     
    zelo so si prizadevali okrog njega mu stregli
    prizadeváje :
    začel je govoriti, prizadevaje si, da bi prevpil vse druge
    prizadevajóč -a -e:
    pozorno ga je poslušala, prizadevajoč si vse razumeti; za dobro si prizadevajoč človek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prizadéven -vna -o prid., prizadévnejši (ẹ́)
ki si prizadeva: prizadeven učenec; delaven je in prizadeven; preveč je prizadeven
// ki izraža, kaže prizadevnost: prizadevno delo, iskanje
 
publ. prizadeven popis krajev natančen, skrben
    prizadévno prisl.:
    prizadevno se lotiti dela; prizadevno napisana razprava
SSKJ²
prizadévnež -a m (ẹ̑)
ekspr. prizadeven človek: delo znanega gledališkega prizadevneža; gorečneži in prizadevneži
SSKJ²
prizadévnik -a m (ẹ̑)
knjiž. prizadeven človek: slovenski slovstveni prizadevniki tistega časa
SSKJ²
prizadévnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost prizadevnega človeka: z vztrajno prizadevnostjo so veliko dosegli; strokovna, znanstvena prizadevnost; upoštevati učenčevo prizadevnost; prizadevnost pri delu
SSKJ²
prizajéti -jámem dov., prizajêmi prizajemíte; prizajél; nam. prizajét in prizajèt (ẹ́ á)
nar. začeti zajemati, jesti: sedli so za mizo in prizajeli
SSKJ²
prizanášanje -a s (ȃ)
glagolnik od prizanašati: prizanašanje prestopnikom; kaznoval ga je brez prizanašanja zelo, ostro / prizanašanje z delom / njeno prizanašanje ga je jezilo
SSKJ²
prizanášati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: nikomur ne prizanaša; dolgo so mu prizanašali; otrokom za laž ni prizanašal
2. delati, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: kadar je bilo dosti dela, tudi otrokom niso prizanašali; prizanašati komu s težkim delom, s prehudimi nalogami / prizanašati s kaznijo; ekspr. ni mu prizanašala z očitki veliko mu je očitala / ekspr. prizanašaj svojemu zdravju pazi na svoje zdravje
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: bolezni mu niso prizanašale; trpljenje tudi njemu ni prizanašalo
3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: ker je bila bolehna, so ji radi prizanašali; prizanašaj mu, saj vidiš, da ne zmore toliko / prizanašal je njeni slabosti
● 
ekspr. vojna jim ni prizanašala morali so veliko trpeti zaradi nje; ekspr. zima letos prizanaša je blaga
SSKJ²
prizanesljív -a -o prid., prizanesljívejši (ī í)
1. ki za prestopek, negativno dejanje ne kaznuje rad: prizanesljiv človek; očetovsko prizanesljiv; starši so bili z njim preveč prizanesljivi
2. ki ima razumevajoč, strpen odnos do koga: v takih primerih so ljudje bolj prizanesljivi drug do drugega; po teh življenjskih izkušnjah je postal prizanesljivejši do vsega
// ki izraža, kaže tak odnos: prizanesljiv nasmeh; prizanesljive besede; njegova kritika, sodba je prizanesljiva; prizanesljivo ravnanje / prizanesljiv odnos do koga
● 
ekspr. prizanesljive življenjske okoliščine ugodne; ekspr. prizanesljiva zima blaga
    prizanesljívo prisl.:
    prizanesljivo se nasmehniti; prizanesljivo ravnati s kom; odgovoril je zelo prizanesljivo
SSKJ²
prizanesljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost prizanesljivega: njegova prizanesljivost jih preseneča; prevelika prizanesljivost staršev do otrok / prizanesljivost kritike
SSKJ²
prizanêsti -nêsem dov., prizanésel prizanêsla (é)
1. narediti, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: prosila je zanj, naj mu prizanesejo; tudi tokrat so mu prizanesli; mati rada prizanese
2. narediti, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: nikomur niso prizanesli, vsi so morali težko delati; prizanesti komu s prehudimi skrbmi / ekspr. prizanesi mi s hvalo ne hvali me, z obiskom ne obišči me
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: epidemija jim je prizanesla; lakota tudi njemu ni prizanesla / požari temu območju niso prizanesli so se na njem pojavljali
3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: zaljubljena sta, prizanesi jima; neprištevnim je treba prizanesti
● 
ekspr. mraz je to zimo prizanesel ni bil hud; ekspr. vojna tudi njim ni prizanesla tudi oni so trpeli zaradi nje; ekspr. vreme jim je prizaneslo je bilo zanje ugodno
    prizanesèn tudi prizanešèn -êna -o:
    nič nam ni bilo prizaneseno; želijo si, da bi jim bilo za napake prizaneseno; otrokoma je bilo prizaneseno s kaznijo
SSKJ²
prizdéti se -ím se dov., prizdì se (ẹ́ í)
nav. 3. os., nar. zahodno zazdeti se: prizdelo se mu je, da je nekdo potrkal na vrata
SSKJ²
prizéhati -am dov. (ẹ́)
zehajoč priti: prizehati iz spalnice
SSKJ²
prizêmeljski tudi prizémeljski -a -o [prizeməljskiprid. (ē; ẹ̑)
ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini: prizemeljske zračne plasti / prizemeljski prostori gradu
SSKJ²
prizémen -mna -o prid. (ẹ̑)
1. ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini: prizemne zračne plasti / prizemna temperatura, vlaga / prizemni let ptic
2. nanašajoč se na prizemlje 1: prizemna in kletna okna / prizemno stanovanje
SSKJ²
prizémlje tudi prizêmlje -a s (ẹ̑; ȇ)
1. del stavbe, dostopen neposredno z zemljišča pred njim, navadno delno ali v celoti pod nivojem zemeljske površine: stanovati v prizemlju
2. astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najmanj oddaljena od Zemlje: tir s prizemljem v veliki višini
SSKJ²
prizemljèn -êna -o prid. (ȅ é)
ekspr. ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih: prizemljen človek; bil je prizemljen in delaven
SSKJ²
prizemljeváti -újem nedov. (á ȗekspr.
delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno: avtor zgodbo prizemljuje z vsakdanjimi podrobnostmi in življenjsko empirijo; prizemljevati svojo vero
// povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: zakon in družina ljudi prizemljujeta
SSKJ²
prizemljítev -tve ž (ȋekspr.
glagolnik od prizemljiti: prizemljitev flote; ukrepi za prizemljitev potniških letal / prepričljiva prizemljitev poezije; prizemljitev zahtev, želja / za ekipo je po zmagi hitro prišla prizemljitev; doživel je bolečo prizemljitev; čutil je, da je čas za prizemljitev
SSKJ²
prizemljíti -ím dov. (ī í)
1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da ne vzleti: letalska družba je zaradi varnosti prizemljila svoja letala / protiteroristični varnostni ukrepi so prizemljili več letal
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno: prizemljiti evforične kupne navade
// povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: konkurenca je že marsikoga prizemljila
SSKJ²
prizemníkovec -vca m (í)
nar. debelejša palica, navadno odrezana pri zemlji: tepsti s prizemnikovcem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prízemski1 -a -o [prizəmskiprid. (ȋ)
nanašajoč se na prizmo: prizemska oblika
 
fiz. prizemski daljnogled daljnogled, v katerem se s prizmami obrne slika predmeta, da postane pokončna
SSKJ²
prizémski2 -a -o prid. (ẹ̑)
prizemen, prizemeljski: prizemske zračne plasti
SSKJ²
prizíbati tudi prizibáti -ljem in -am, in prizíbati -ljem in -am dov. (í á í; í)
nav. ekspr. zibaje pripeljati: ladja jih je prizibala na otok
    prizíbati se tudi prizibáti se, in prizíbati se
    zibaje se priti: pijan se je prizibal iz gostilne; mimo okna se je prizibala ženska postava / po cesti se je prizibal težek voz je pripeljal
SSKJ²
prizídati tudi prizidáti -am dov. (í á í)
dodatno, zraven česa sezidati: hiši so prizidali garažo
    prizídan -a -o:
    prizidana telovadnica
SSKJ²
prizidáva -e ž (ȃ)
glagolnik od prizidati: dovoljenje za prizidavo
 
razkazal jim je prizidavo prizidek
SSKJ²
prizidávati -am nedov. (ȃ)
dodatno, zraven česa zidati: prizidavati hišam garaže
SSKJ²
prizídek -dka m (ȋ)
prizidani del stavbe: delati prizidek; imeti sobo v prizidku; nov, še neometan prizidek
// zastar. spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: sedeli so na prizidku in se pogovarjali
SSKJ²
prizív -a m (ȋknjiž.
1. pisno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi; pritožba: vložiti, zavrniti priziv; neutemeljen priziv
 
pravn. priziv nekdaj redno pravno sredstvo zoper sodbo nižjega sodišča na višje sodišče
2. ugovor, nestrinjanje: odgovor ni dopuščal priziva
 
knjiž. ta resnica velja brez priziva brezpogojno
SSKJ²
prizívati se -am se nedov. in dov. (í)
pravn., nekdaj ugovarjati zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču: prizivati se na višje sodišče
SSKJ²
prizíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. pritožben: zamuditi prizivni rok
 
pravn. prizivno sodišče nekdaj sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje
SSKJ²
prízma -e ž (ȋ)
1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč: izračunati prostornino prizme; višina prizme / četverostrana prizma; kvadratna prizma ki ima za osnovno ploskev kvadrat; pokončna prizma katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; pravilna prizma ki ima za osnovno ploskev pravilni mnogokotnik
 
fiz. (optična) prizma iz stekla ali druge prozorne snovi, ki se uporablja za lom ali razklon svetlobe
2. publ., s prilastkom način, izhodišče: prizma takratnega gledanja ne ustreza tej umetniški podobi / pogledati stvari skozi objektivno prizmo objektivno; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu
SSKJ²
prízmast -a -o prid. (ȋ)
prizmatičen: bombaž so stiskali v prizmaste bale
SSKJ²
prizmátičen -čna -o prid. (á)
ki ima obliko prizme: prizmatična kabina; prizmatično poleno / prizmatična oblika
 
min. prizmatični kristal
SSKJ²
prizmína -e ž (í)
min. vsaka od ploskev plašča prizmatičnega kristala:
SSKJ²
prizmírati -am nedov. in dov. (ȋ)
les. z žaganjem obdelovati v obliki prizme z največjimi možnimi ploskvami: prizmirati hlod
SSKJ²
priznák -a m (ȃ)
knjiž. dodatni, razlikovalni znak: narediti, pripisati priznak
 
zgod. manjši znak v grbu kot razlikovalni element med sicer enakima grboma
SSKJ²
priználen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki izraža priznanje, pohvalo: priznalne besede so ga spodbudile; priznalna kritika, ocena
    priználno prisl.:
    priznalno pogledati
SSKJ²
priznánica -e ž (ȃ)
knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo: dati, izpolniti priznanico
 
pravn., nekdaj dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga; pobotnica
SSKJ²
priznánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od priznati: doseči, izsiliti priznanje; lažno priznanje; priznanje zločina / priznanje napak, poraza / priznanje ljubezni / priznanje neodvisnosti države / priznanje veljavnosti dokumenta / družbeno, javno, posebno priznanje; priznanje umetnika, njegovega dela
 
pravn. izvensodno priznanje ki ni podano pred sodnikom, pred katerim teče pravda
2. kar dokazuje mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: dobiti, podeliti priznanje; zaslužiti si priznanje; za film je prejel najvišja priznanja; priznanje za delo
SSKJ²
priznáti -znám dov. (á ȃ)
1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil
// strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznati napako, poraz; ni hotel priznati, da tega ne zna; odkrito si priznati nesposobnost / moram priznati, da tega ne vem / priznati očetovstvo
// narediti, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznal ji je ljubezen; drug drugemu sta priznala strah
2. izraziti, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: priznati eksistenco boga; prizna samo to, kar fizično zaznava / ne prizna potrebe po duhovnosti
// izraziti mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznati komu prvenstvo v čem; priznati mu spretnost pri reševanju problemov; treba mu je priznati, da je prizadeven
 
ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti
3. izraziti strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: priznati novo državo, vlado; priznati spremenjeno mejo / priznati izpit, spričevalo; priznati učbenik / priznati kak nauk / priznati avtoriteto koga
// izraziti mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznati umetnika / priznati umetniško delo
4. izjaviti, da je kdo upravičen do česa: priznati delavcu dodatek za ločeno življenje / priznati narodu pravico do samoodločbe
5. v zvezi z za izjaviti, da je kdo to, kar izraža določilo: priznal ga je za sina / priznati kaj za dobro, pravilno
    priznán -a -o
    1. deležnik od priznati: priznana tatvina; v določeni družbi priznane vrednote; učbenik uradno ni priznan
     
    šol. priznana izobrazba izobrazba, ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja
    2. ki ima ugled, veljavo: priznan strokovnjak; hotel s priznano kuhinjo / priznana oddaja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
priznaválec -lca [priznavau̯ca in priznavalcam (ȃ)
knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline
SSKJ²
priznaválen -lna -o prid.(ȃ)
1. ki izraža priznanje, pohvalo: priznavalen pogled; kritika tega dela je bila priznavalna
2. s katerim se kaj priznava, potrjuje: spričevala, diplome in druge priznavalne listine
    priznaválno prisl.:
    priznavalno pokimati komu
SSKJ²
priznavalnína -e ž (ī)
stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja: dodeliti, priznati priznavalnino borcem s prenizkimi dohodki; povišanje priznavalnine
SSKJ²
priznávanje -a s (ȃ)
glagolnik od priznavati: priznavanje napak / vzajemno priznavanje diplom / priznavanje nujnosti, pravilnosti česa / namesto odobravanja in priznavanja je bil deležen nasprotovanja
SSKJ²
priznávati -am nedov. (ȃ)
1. z besedo, kretnjo izražati, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: na zaslišanju so drug za drugim priznavali sodelovanje pri atentatu; priznavati zločine
// strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznavati napake; priznava, da tega ne ve / vedno je priznaval, da je bil njihov učenec
// delati, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznavali so dekletom ljubezen in jim obljubljali zakon; priznaval mu je svoje skrivnosti
2. izražati, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: ateisti ne priznavajo boga; priznava le fizični svet / prednosti tega predloga ne priznavajo
// izražati mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznavati komu sposobnosti, zasluge; priznavajo mu, da je veliko storil zanje
3. izražati strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: novega režima ne priznavajo vse države / priznavali so jim izpite na sorodni fakulteti / ne priznavajo nobene avtoritete / publ. letošnja moda priznava veliko stvari dovoljuje, dopušča
// izražati mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznavati umetnika; vsi ga priznavajo in hvalijo / pravi humanizem priznava vsakega človeka ga upošteva / kritiki njegovo zadnje umetniško delo navdušeno priznavajo
4. izjavljati, da je kdo upravičen do česa: priznavati pokojnine ob določenih pogojih / priznavati narodu pravico, da sam odloča o sebi
5. v zvezi z za izjavljati, da je kdo to, kar izraža določilo: priznava ga za sina / priznava jo za zaveznico; priznava se za člana manjšinskega naroda / tega dela ne priznava za svoje
    priznavajóč -a -e:
    na pol priznavajoč krivdo; priznavajoče besede; prisl.: priznavajoče pokimati z glavo
SSKJ²
prizòr -ôra m (ȍ ó)
1. del stvarnosti, dogajanja, kot ga kdo v trenutku vidi: opisati zanimiv prizor; pred seboj je zagledal nenavaden prizor; grozljiv, mučen, smešen prizor; prisrčen prizor iz družinskega življenja
// navadno s prilastkom del stvarnosti sploh: upodabljanje lovskih, živalskih prizorov; prizor pretepa; rad opisuje prizore iz narave, taborišča
2. najmanjša vsebinska enota odrskega dela, določena navadno s spremembo števila istočasno nastopajočih oseb: napisati, zaigrati prizor; ponoviti prizor umiranja; osrednji, zaključni prizor; prizor iz drugega dejanja opere; spremeniti vrstni red prizorov / filmski prizori; evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov ki prikazujejo spolne odnose
 
gled. množični prizor v katerem nastopa množica ljudi
SSKJ²
prizôrček tudi prizórček -čka m (ȏ; ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od prizor: opisati šaljiv prizorček; prizorček iz družinskega življenja / lutkovni prizorček; zaigrali so jim dva vesela prizorčka iz igrice
SSKJ²
prizoríšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se dogaja gledališko, filmsko delo: osvetliti prizorišče; spremeniti prizorišče s kulisami; igralec pride, stopi na prizorišče; likovna oprema prizorišča / prizorišče drugega dejanja je grajska dvorana / filmsko, lutkovno prizorišče
// publ., navadno s prilastkom kraj, prostor, kjer se kaj dogaja sploh: odpeljati se s prizorišča požara; priti na prizorišče spopada / Pomurje je bilo letos spet prizorišče srečanja številnih izseljencev v Pomurju so se spet srečali številni izseljenci; prizorišče romana je Kras roman se dogaja na Krasu
 
publ. mladi pisatelji so stopili na prizorišče so se začeli pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. oditi, umakniti se s političnega prizorišča ne ukvarjati se več s politiko
SSKJ²
prizórnica -e ž (ọ̑)
zastar. prizorišče, oder: osvetliti ozadje prizornice / njihov salon je glavna prizornica opravljanja
SSKJ²
prizvánjati -am nedov. (ā)
1. zraven, spremljajoč zvoniti: blejanju ovc so prizvanjali zvonci
2. zvoneč naznanjati: prizvanjati k maši
● 
ekspr. zvonovi slovesno prizvanjajo zvonijo
SSKJ²
prizváti -zôvem dov., prizvál (á ó)
zastar. priklicati: prizvati ljudi / sonce je prizvalo prvo zelenje
SSKJ²
prizvèn -éna in -êna m (ȅ ẹ́, é)
prizvok: kovinski prizven / to ime ima zanj skoraj magičen prizven
SSKJ²
prizvenéti -ím dov. (ẹ́ í)
zveneč se zaslišati: skozi okno je prizvenel ženski glas
SSKJ²
prizvòk in prizvók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
1. zvok, zven, ki navadno moteče spremlja določen osnovni zvok, zven: odpraviti, slišati prizvok; kovinski, nenavaden prizvok / v prizvoku njegovih besed je čutil užaljenost v glasu, s katerim jih je izgovoril
2. knjiž., navadno s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: njegova izreka ima narečen, tuj prizvok; mesten prizvok v govoru in noši / govor z močnim čustvenim prizvokom zelo čustven govor; njegove besede imajo posmehljiv prizvok so nekoliko posmehljive; reči kaj s prizvokom moralne vzvišenosti moralno vzvišeno
 
dati besedi poseben pomenski prizvok odtenek
SSKJ²
prizvoníti -ím dov., prizvónil (ī í)
nav. ekspr. zvoneč priti: krave so prizvonile prav do hleva / kolesar je prizvonil z dvorišča na cesto zvoneč se pripeljal
SSKJ²
prizvonkljáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. zvonkljajoč priti: ovce so prizvonkljale s planine / pastirji so z živino prizvonkljali domov / po cesti so prizvonkljali kolesarji zvonkljajoč se pripeljali
SSKJ²
príža -e ž (ī)
nar. proga, črta: obleka s temno rjavimi prižami
// lisa1po obrazu je imel umazane priže
SSKJ²
prižágati -am dov. (ȃ)
z žaganjem skrajšati: drogove bo treba še malo prižagati
// z žaganjem izoblikovati konec kakega predmeta: prižagati doge
SSKJ²
prižagováti -újem nedov. (á ȗ)
z žaganjem krajšati: prižagovati drogove
// z žaganjem oblikovati konec kakega predmeta: prižagovati les poševno na vzdolžno os
SSKJ²
prížast -a -o prid. (ī)
nar. progast, črtast: prižasta srajca; rdeče prižasta podloga
// lisast: prižast obraz
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
priželéti -ím dov., prižêlel; priželèn tudi priželjèn (ẹ́ í)
star. zaželeti: priželel ji je vse dobro; priželela mu je smrt; tega nikomur ne priželim, je prehudo
SSKJ²
príželjc -a [prižəljcm (ȋ)
anat. organ v prsnem košu, v katerem nastajajo limfociti: krnenje priželjca v dobi doraščanja
 
gastr. kupiti telečji priželjc
SSKJ²
prižéma -e ž (ẹ̑)
teh. orodje v obliki loka z vijakom za začasno spenjanje: kovinska, lesena prižema
SSKJ²
prižémati -am nedov. (ẹ̑)
tesno stiskati: fant prižema dekle na prsi / prižemati koga k sebi / prižemati roke na prsi / prižemali so se k zidu
SSKJ²
priženítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priženiti se: priženitev na kmetijo / zemljo je dobil s priženitvijo
SSKJ²
priženíti se -žénim se dov. (ī ẹ́)
v zvezi z osebo moškega spola z ženitvijo, poroko priti kam: če ne bo drugače, se pa kam priženi; priženiti se na kmetijo, v mesto
    priženíti 
    z ženitvijo, poroko priti do česa: priženiti hišo, posestvo; gledal je, da bi več priženil / priženil je otroka z ženo je dobil tudi njenega otroka
    prižénjen -a -o:
    k priženjenemu posestvu je dokupil še nekaj njiv
SSKJ²
prižénjenec -nca m (ẹ́)
kdor se priženi: v tem kraju je veliko priženjencev
SSKJ²
prižéti -žmèm stil. -žámem dov., prižmì prižmíte in prižêmi prižemíte; prižél; nam. prižét in prižèt (ẹ́ ȅ, á)
stisniti (k sebi): mati je prižela otroka na prsi / močno jo je prižel in poljubil objel / prižeti k sebi, v objem / priželi so se k zidu, da jih stražar ne bi opazil
    prižét -a -o:
    biti prižet h komu; skrival se je, prižet ob drevo
SSKJ²
prižgáti -žgèm dov., prižgál (á ȅ)
1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo; prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd
// narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči
 
avt. prižgati meglenke
2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor
3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed; meso se je v ponvi prižgalo
● 
publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarji
    prižgán -a -o:
    pustila je prižgan električni kuhalnik; prižgana cigareta; prižgana jed
SSKJ²
prižíg -a m (ȋ)
glagolnik od prižgati: prižig cigarete; prižig luči
SSKJ²
prižigáč -a m (á)
prižigalec: prižigač svetilk
SSKJ²
prižigálec -lca [prižigau̯cam (ȃ)
nekdaj kdor prižiga ulične svetilke: prižigalci so začeli prižigati luči
SSKJ²
prižigálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se prižiga: prižigalni plamen / prižigalna vrvica vžigalna vrvica
♦ 
fot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči
SSKJ²
prižigálnik -a m (ȃ)
priprava za prižiganje: doma narejen prižigalnik / prižgati cigareto s prižigalnikom z vžigalnikom
SSKJ²
prižigálo -a s (á)
priprava za prižiganje: prižgati s prižigalom / takrat so imeli še puške na prižigala
SSKJ²
prižíganje -a s (ī)
glagolnik od prižigati: mehanično prižiganje; prižiganje sveč / prižiganje in ugašanje signalne lučke
SSKJ²
prižígati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kaj začne goreti: prižigati sveče; za razsvetljevanje so prižigali trske / prižigal je cigareto za cigareto kadil je
// delati, da kaj sveti: ko gre spat, nič ne prižiga luči; prižigati in ugašati reflektorje; v mestu so se začele prižigati reklamne luči / ekspr. prižigajo se prve zvezde
2. pog. vključevati, vklapljati: prižigati tranzistor
● 
ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga; ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; ekspr. v njenem srcu se je prižigalo upanje začenjala je upati
SSKJ²
prižívnik -a m (ȋ)
knjiž. prisklednik: nepovabljeni priživniki
SSKJ²
prižmúriti -im dov. (ú ȗ)
v zvezi z oči pripreti: pogledal ga je in prižmuril oči
SSKJ²
prížnica -e ž (ī)
ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika: govoriti, oznaniti s prižnice; kamnita prižnica / župnik je stopil na prižnico
 
alp. večji pomol v skalovju
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prižuboréti -ím dov. (ẹ́ í)
žuboreč priteči: iz zemlje je prižuborel studenec; besede so prižuborele kot potoček
SSKJ²
prižvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
žvenketajoč priti: z ostrogami na škornjih je prižvenketal v sobo
SSKJ²
prižvížgati -am dov. (í)
1. žvižgajoč priti: vesel je prižvižgal v sobo / ekspr. iz teme je prižvižgala krogla žvižgajoč priletela
2. z žvižganjem priklicati: prižvižgati otroke na dvorišče
SSKJ²
prižvižgávati -am nedov. (ȃ)
zraven, spremljajoč koga žvižgati: pela je, on pa je tiho prižvižgaval
 
kadil je pipo in si prižvižgaval požvižgaval
SSKJ²
pŕleščina -e ž (ȓ)
prleško narečje: poslušati prleščino / govoriti v prleščini
SSKJ²
pŕleški -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na Prleke ali Prlekijo: prleški kmetje / prleško narečje
 
gastr. prleška gibanica gibanica s skutnim nadevom
SSKJ²
prlívka -e ž (ȋ)
zool. ptica z velikimi očmi in s tremi prsti na nogi, Burhinus oedicenemus:
SSKJ²
prmèj medm. (ȅ)
pog. izraža podkrepitev trditve: pravica mora zmagati, prmej / v členkovni rabi za prmej ti obljubim, da bom prišel zagotovo
SSKJ²
prmèjdúš in prmejdúš medm. (ȅ-ū; ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne boš šel z nami, prmejduš / v členkovni rabi obljubil je za prmejduš, da pride zagotovo
SSKJ²
prmèjkokóš in prmejkokóš medm. (ȅ-ọ̑; ọ̑)
pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: kaj pa morem, prmejkokoš, če je pijan
SSKJ²
prmèjkŕšendúš in prmejkŕšendúš in prmèjkŕščendúš in prmejkŕščendúš medm. (ȅ-r̄-ū; r̄-ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: prmejkršenduš, kako je danes mraz
SSKJ²
prmèjkúš in prmejkúš medm. (ȅ-ū; ū)
pog. izraža podkrepitev trditve: prmejkuš, zdaj pa grem
SSKJ²
prmèjš medm. (ȅ)
pog. izraža podkrepitev trditve: prmejš, tako se ne dela / prmejš, ali sem ga pretepel
SSKJ²
pŕnja -e ž ()
nar. cunja: zaviti v umazano prnjo / biti oblečen v siromašne prnje
SSKJ²
pró...1 predpona v sestavljenkah (ọ̑)
za izražanje naklonjenosti, privrženosti: proameriški, prokomunističen, pronacist
SSKJ²
pro...2 predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja naprej, skozi kaj: prodreti, pronicati, prosevati
b) dosege namena z določenim dejanjem: proučiti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: prodor, pronicanje, prosojen; prim. pre...1
SSKJ²
próaktíven -vna -o prid.(ọ̑-ȋ)
ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktiven pristop; proaktivna metoda; proaktivno delovanje
    próaktívno prisl.:
    svet delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu deluje proaktivno; proaktivno usmerjena dejavnost
SSKJ²
próamêriški -a -o prid. (ọ̑-ȇ)
ki je, se navdušuje za Ameriko: proameriška stranka / proameriška usmerjenost
SSKJ²
próba -e ž (ọ̑nižje pog.
1. poskus, poskušnja: vzemi to za probo
2. pomerjanje (nedodelanega oblačila): imeti pri šivilji probo; iti k probi
● 
zastar. proba za koncert vaja
SSKJ²
probabilízem -zma m (ī)
filoz. nauk, da je človeško védenje le bolj ali manj verjetno: probabilizem in agnosticizem
♦ 
rel. nauk, da se je dovoljeno ravnati po resno utemeljenem mnenju, čeprav je nasprotno mnenje bolj verjetno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
próbati -am dov. (ọ̑nižje pog.
1. poskusiti: probal je odpreti vrata / probajte še pijačo, potico pokusite
2. pomeriti: probati čevlje / obleka je že urezana, pridite probat
SSKJ²
próbiótičen -čna -o prid. (ọ̑-ọ́)
nanašajoč se na probiotike: probiotični jogurt, napitek; probiotični mlečni izdelki; probiotično živilo / probiotični mikroorganizmi; probiotične bakterije / probiotična kultura
SSKJ²
próbiótik -a m (ọ̑-ọ́)
pripravek, ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: zaradi prebavnih motenj je moral uživati probiotike; učinek probiotikov; kapsule probiotika; izdelki, živila s probiotiki
// živi mikroorganizmi v takem pripravku: antibiotiki uničujejo probiotike; rast probiotikov
SSKJ²
próbkov -a -o prid. (ọ̑)
zastar. plutovinast: probkovi zamaški
SSKJ²
probkovína -e ž (í)
zastar. pluta, plutovina: zamaški iz probkovine
SSKJ²
problém -a m (ẹ̑)
1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje: odkriti, opisati, razčleniti, rešiti problem; poglobiti se v problem; družbeni, filozofski problemi; lahek, nerešljiv, zapleten problem; problemi logike, tehnike / ukvarjati se s problemom lepega, resnice / to so osrednji problemi njegove poezije vprašanja, teme
// s prilastkom kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in zahteva rešitev, ki pa jo je težko najti, uresničiti: obravnavati problem beguncev, razorožitve; problem goriva, redne preskrbe / publ. palestinski problem
2. nav. mn. kar je nezaželeno, težko rešljivo in je potrebno odpraviti, rešiti, težava: probleme je treba reševati sproti; biti kos gospodarskim, življenjskim problemom; za moj problem nima nihče razumevanja / nima problemov; je brez problemov / imeti probleme s čim, s kom
3. ed., ekspr., v povedni rabi kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: vse bi šlo, samo čas, denar, hiša je problem; kako bi to naredili, je velik problem / pog. fant postaja vse večji problem / to narediti pa res ni problem ni nemogoče, težko; kako boš to naredil, je tvoj problem je tvoja stvar
♦ 
mat. (matematični) problem z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; dvopotezni problem
SSKJ²
problemátičen -čna -o prid. (á)
1. ki vzbuja dvom, pomisleke glede
a) pravilnosti, sprejemljivosti; sporen1, vprašljiv: problematičen sklep, ukaz; ta pesem je problematična; treba je videti ne le problematične, ampak tudi dobre strani; estetsko, idejno, moralno problematičen
b) uresničitve, obstajanja; negotov, vprašljiv: njihova prihodnost je problematična; zaradi pomanjkanja surovin je nadaljnja proizvodnja vse bolj problematična / problematičen finančni položaj težek, zaskrbljujoč; to dela plovbo problematično negotovo, tvegano
2. nav. ekspr. ki ima določene nezaželene, nesprejemljive lastnosti: družiti se s problematičnimi ljudmi; on je idejno, moralno problematičen
 
ped. problematični otrok otrok z določenimi težavami, motnjami
    problemátično prisl.:
    odločili so se zelo problematično
SSKJ²
problemátičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost problematičnega: moralna, pravna problematičnost; problematičnost odločitve / problematičnost otrok
SSKJ²
problemátika -e ž (á)
navadno s prilastkom problemi v celoti: poznati sodobno filozofsko, jezikoslovno problematiko / družbene, gospodarske problematike ni mogoče reševati samo z besedami; problematika izvoza / publ. roman prikazuje vsakdanjo problematiko malega človeka
SSKJ²
problematizíranje -a s (ȋ)
glagolnik do problematizirati: nekateri poskušajo z javnim problematiziranjem manj pomembnih vprašanj preusmeriti zanimanje s temeljnih vsebin; problematiziranje revolucije
SSKJ²
problematizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. narediti, povzročiti, da postane smisel, utemeljenost česa problem: problematizirati idejo, umetnost; te vrednote so se problematizirale
    problematizíran -a -o:
    življenje samo je problematizirano
SSKJ²
problémček -čka m (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od problem: rešiti problemček; problemi in problemčki / vsak ima svoje problemčke; izmišljeni problemčki
SSKJ²
problemíst -a m (ȋ)
šah. sestavljavec problemov: srečanje problemistov / društvo šahovskih problemistov
SSKJ²
problémovec -vca m (ẹ̑)
sodelavec revije Problemi: članki, razprave problemovcev
SSKJ²
problémski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na problem: problemska področja / problemski film, roman / problemska konferenca konferenca, na kateri se obravnava določen problem, določena problematika
 
mat. problemska naloga z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problemski šah
    problémsko prisl.:
    problemsko obravnavati kaj; problemsko zanimiv roman
     
    rač. problemsko usmerjen jezik programski jezik, določen za reševanje problemov na določenem področju
SSKJ²
problémskost -i ž (ẹ̑)
knjiž. značilnost problemskega: po kritičnosti in problemskosti to delo ne zaostaja za drugimi
SSKJ²
probòj -ôja m (ȍ ó)
preboj: proboj stene / z mitraljezom kriti proboj; pasti pri proboju
SSKJ²
probójen -jna -o prid. (ọ̄)
prebojen: probojna moč krogle
● 
publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo
SSKJ²
probójnost -i ž (ọ̄)
prebojnost: probojnost izstrelka
● 
publ. drama je izgubila svojo probojnost prepričljivost
SSKJ²
probúja -e ž (ȗ)
zastar. prebuja: narodna probuja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
probújati -am nedov. (ú)
zastar. prebujati: probujati narod iz mrtvila / množice so se začele probujati / v njej se je probujalo sočutje
    probujajóč -a -e:
    probujajoči se narodi
SSKJ²
procájna -e ž (ȃ)
nar. košara, cajna: nesti v procajni
SSKJ²
procedúra -e ž (ȗ)
knjiž. uradni postopek: sporazumeti se o proceduri; parlamentarna, volilna procedura; procedura poravnavanja sporov
// ekspr. opravilo, postopek sploh: končati vsakdanjo jutranjo proceduro; procedura umivanja / ne boš tako hitro opravil, to je cela procedura
SSKJ²
procedurálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proceduro: protokolarna in proceduralna vprašanja / proceduralno zavlačevanje
SSKJ²
procènt -ênta tudi -énta m (ȅ ē, ẹ̄)
1. del na sto enakih delov razdeljene celote; odstotek: proizvodnja je za sedem procentov [7 %] večja kot lani / preračunati v procente
// ed. količina, izražena s tem delom: ugotavljati procent primesi v snovi
2. mn., pog. provizija: dobiti, izgovoriti si procente
SSKJ²
procênten tudi procénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na procent: procentni odnos med proizvodnjo in izvozom / piše se narazen ali skupaj koliko procenten in kolikoprocenten / s števnikom 6-procentne obresti
 
mat. procentni račun račun, ki obravnava procente
SSKJ²
procentuálen -lna -o prid.(ȃ)
izražen v odstotkih: procentualni delež izvoza
    procentuálno prisl.:
    podjetje ima procentualno največ zaposlenih žensk
SSKJ²
procés tudi procès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih
a) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija; opazovati, proučevati proces; bolezenski, življenjski procesi; proces gnitja, staranja; procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces
b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese; združevalni proces; zapleteni procesi družbenega razvoja; publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju
2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces; delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces
3. pravn. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek: obnoviti, sprožiti proces; javni, tajni proces; proces proti revolucionarjem; priče na procesu / civilni, kazenski proces / montirani proces vnaprej pripravljen sodni proces, ki temelji na izmišljenih in ponarejenih dokazih, na zgolj navidezni ločenosti tožilstva in sodišča in na katerem je obdolženec obvezno obsojen; politični proces zaradi političnih razlogov / sodni proces
● 
publ. monstre proces s številnimi obtoženci
♦ 
kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu
SSKJ²
procésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na proces: procesna nepretrganost / procesno delo / procesni spis / procesno pravo pravna pravila, ki urejajo postopek
 
rač. procesni računalnik računalnik, s katerim se vodi in nadzira kak proces; teh. procesna industrija industrija, v kateri poteka kontinuiran delovni proces s povezanimi transportnimi tokovi med posameznimi stopnjami
SSKJ²
procésija -e ž (ẹ̑)
1. rel. verski sprevod, pri katerem se navadno nosi kak verski predmet, kip: pred mašo bo procesija; nositi križ pri procesiji / velikonočna procesija; procesija za dež
// skupina ljudi ob takem dogodku: procesija gre med njivami; dolga procesija / iti za procesijo, v procesiji
2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: proti vrhu se pomika procesija planincev / procesija mravljincev, voz / pasja procesija nepomembna javna prireditev
SSKJ²
procésijski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od procesija: procesijske pesmi
SSKJ²
procesíranje -a s (ȋ)
glagolnik od procesirati: digitalno procesiranje; vzporedno procesiranje; hitrost procesiranja; algoritem, sistem za procesiranje / možgani so svojevrstna naprava za procesiranje informacij
SSKJ²
procesírati -am nedov. in dov. (ȋ)
rač. obdelovati podatke v procesorju: procesirati program / procesirati plačila / možgani procesirajo zvok, vizualne in druge podatke
SSKJ²
procésor -ja m (ẹ̑)
rač. del računalnika, v katerem se obdelujejo podatki: izdelovati procesorje; procesor in pomnilnik
SSKJ²
procésorski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na procesor ali procesiranje: procesorski čas; procesorska moč, zmogljivost; glavna procesorska enota; procesorska tehnologija / procesorsko vodilo vodilo znotraj procesorja, po katerem se prenašajo podatki med posameznimi enotami
SSKJ²
procesuálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. procesen: procesualni opis / procesualno pravo
    procesuálno prisl.:
    razložiti kaj procesualno
SSKJ²
procesualíst -a m (ȋ)
strokovnjak za procesno pravo:
SSKJ²
prócka -e ž (ọ̑)
nar. dolenjsko košara, cajna: plesti procke / nabrati procko krompirja
SSKJ²
procvít -a m (ȋ)
star. razvoj, razcvet: delati za procvit kulture / nazdraviti v procvit naroda
SSKJ²
procvítati -am nedov. (ȋ)
zastar. cveteti: roža lepo procvita / v tistem času je gospodarstvo procvitalo
    procvitajóč -a -e:
    doba procvitajoče kulture
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pròč prisl. (ȍ)
1. izraža odmikanje, oddaljevanje od določenega mesta: iti, steči proč; poslati, spraviti koga proč / elipt. brž proč / kot vzklik proč od tod / stopiti nekaj korakov proč / obrniti se proč v drugo smer
// navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa: domača vas je daleč proč; sedel je proč od drugih / mesto je dve uri proč
2. izraža ločitev, odstranitev: spraviti strupene bodice, trne proč / star. glava mu bo šla proč obglavljen bo / vreči pokvarjeno hrano proč zavreči, odvreči / elipt. to ni za proč
3. navadno v medmetni rabi izraža odstranitev, zavrženje: roko proč; proč z nožem, fant / proč s sladkorjem
4. pog., v povedni rabi izraža, da je kaj časovno odmaknjeno, minilo: polnoč je proč; ura je tri proč / proč so lepe sanje; težave so proč težav ni več
5. pog., v povedni rabi izraža uničenje, izgubo: noga je proč; lepa posoda je proč / z našo hišo je proč je propadla; z njo se ne more več računati
● 
pog. dolgo je bil proč je bil zdoma; pog. trije prašiči so proč prišli so poginili; pog. držal se je proč od politike ni se ukvarjal z njo; ekspr. roke proč od naše zemlje ne segajte po naši zemlji, ne prisvajajte si je; pog., ekspr. ženska je od žalosti čisto proč duševno izčrpana, obupana; pog. to je proč vržen denar je zapravljen, nekoristno uporabljen
SSKJ²
pročêlen in pročélen -lna -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na pročelje: pročelni okraski / pročelna soba / pročelna stran stavbe pročelje
SSKJ²
pročêlje in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (ȇ; ẹ̑)
1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe: obnoviti, urediti pročelje; okrušeno, prebeljeno pročelje; pročelja palač; okraski na pročelju / baročno, romansko pročelje; pren. njegove besede so le pročelje, ki zakriva resnico
 
arhit. glavno, stransko pročelje
2. knjiž. sprednji, začetni del predmeta, stvari; čelo2posadili so ga na pročelje mize; pročelje odra
SSKJ²
pród -a m, mn. stil. prodôvi (ọ̑)
kamenje, ki ga je nanesla, zaoblila voda: rečni breg prekriva prod; voda nanaša prod; plast proda / morski, rečni prod
// s takim kamenjem prekrit del brega, obale: sončiti se na produ; dolg, ozek prod; prodi ob reki
SSKJ²
pródaj -- m (ọ̑)
star., v prislovni rabi, s predlogom prodaja: krompirja je dovolj tudi za prodaj / stvar gre dobro v prodaj; prim. naprodaj
SSKJ²
prodája -e ž (ȃ)
glagolnik od prodati ali prodajati: prodaja blaga; za prodajo namenjeni izdelki; nakup in prodaja / prodaja na debelo, na drobno / dati kaj v prodajo; publ. blago gre dobro v prodajo se dobro prodaja; vstopnice so že v prodaji / kataloška prodaja ki temelji na naročanju različnih izdelkov iz ponudbe v katalogu
// prodajni oddelek: šef prodaje
 
ekon. komisijska prodaja; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu
SSKJ²
prodajálec -lca [prodajau̯cam (ȃ)
kdor prodaja: prodajalec časopisov; kupec in prodajalec
SSKJ²
prodajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prodajanje: prodajalna miza
SSKJ²
prodajálka -e [prodajau̯ka tudi prodajalkaž (ȃ)
ženska, ki prodaja: zaposlena je kot prodajalka
SSKJ²
prodajálna -e ž (ȃ)
prostor, v katerem se prodaja: stopiti v prodajalno / prodajalna čevljev, s čevlji
SSKJ²
prodajálnica -e ž (ȃ)
zastar. prodajalna: stopiti v prodajalnico
SSKJ²
prodajálničar -ja m (ȃ)
zastar. trgovec, prodajalec: obrtniki in prodajalničarji / vzeti v službo prodajalničarja
SSKJ²
prodajálniški -a -o (ȃ)
pridevnik od prodajalna: prodajalniški prostori
SSKJ²
prodajálski -a -o [prodajau̯ski in prodajalskiprid. (ȃ)
nanašajoč se na prodajalce ali prodajanje: prodajalski predpasnik / prodajalsko osebje
SSKJ²
prodájanje -a s (ȃ)
glagolnik od prodajati: prodajanje blaga; kupovanje in prodajanje / prodajanje za denar
SSKJ²
prodájati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge
2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo
4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● 
ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ 
etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi
    prodájati se ekspr.
    1. sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: zaradi lakote se ne bomo prodajali
    2. imeti ljubezenske, spolne odnose s kom zaradi koristi: ta ženska se prodaja (za denar)
    prodájan -a -o:
    to je najbolje prodajana knjiga v tem letu
SSKJ²
prodájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prodajo: prodajni stroški / nabavna in prodajna cena / prodajni oddelek; prodajna miza
SSKJ²
prodajljív -a -o prid. (ī í)
ki se da prodajati: prodajljivi izdelki; prodajljivo blago / prodajljive delnice; prodajljivo premoženje
SSKJ²
prodánec -nca m (á)
slabš. kdor sodeluje z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: ta človek je prodanec
SSKJ²
pródast -a -o prid. (ọ̑)
prodnat: prodast breg
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prodáti -dám dov., 2. mn. prodáste in prodáte; prodál (á)
1. dati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodati avtomobil, hišo; zemljišče je prodal sosedu; prodati na semnju; dobro, drago prodati / prodati po nizki, visoki ceni; prodati pod ceno; pog. prodati pod roko / prodati na kredit / prodati pravico za filmanje romana
2. ekspr. odpovedati se čemu zaradi koristi: prodati svojo čast, prepričanje
● 
ekspr. prodati meglo zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; ekspr. drago je prodal svojo kožo, življenje preden so ga ujeli, ubili, je sovražniku povzročil veliko izgubo, škodo; ekspr. nekdo nas je prodal sovražniku izdal zaradi koristi; ekspr. prodati novico naprej povedati; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal; ekspr. toliko že znam nemško, da me ne morejo prodati da se lahko sporazumem
♦ 
pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo
    prodáti se slabš.
    začeti sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: prodal se je Nemcem
    prodán -a -o:
    prodani predmeti; prodana duša; hiša je že prodana
SSKJ²
pródec -dca m (ọ̑)
manjšalnica od prod: pot je bila posuta s prodcem
 
nar. vzhodno prodec ob reki prod
SSKJ²
pródekàn in pródekán -ána m (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
namestnik dekana: izvoliti prodekana / prodekan filozofske fakultete
SSKJ²
pródekánica -e ž (ọ̑-ȃ)
namestnica dekana ali dekanje:  izvolili so jo za prodekanico; razrešitev prodekanice
SSKJ²
pródekánja -e ž (ọ̑-ā)
namestnica dekana ali dekanje: zbrane študente je nagovorila prodekanja; imenovali so jo za prodekanjo; naloge prodekanje; razpis za prodekanjo
SSKJ²
pródekánka -e ž (ọ̑-ȃ)
namestnica dekana ali dekanje; prodekanja, prodekanica: dva mandata je bila prodekanka; predavateljica, tajnica in prodekanka
SSKJ²
próden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prod: prodna tla / prodni kamen, pesek
SSKJ²
prodína -e ž (í)
zastar. prodišče, prod: obtičati na prodini
SSKJ²
prodíranje -a s (ī)
glagolnik od prodirati: prodiranje odprave proti cilju / prodiranje človeka v vesolje / zaustaviti prodiranje nasprotnikove brigade / prodiranje na tuja tržišča / prodiranje novih idej / prodiranje v bistvo
SSKJ²
prodírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s prislovnim določilom prihajati kam, premagujoč ovire: prodirati proti cilju, vrhu; prodirati v brezno, jamo; kljub slabemu vremenu so reševalci prodirali dalje / človek prodira vse globlje v vesolje / mokrota prodira v čevlje / nad naše kraje prodira mrzel zrak
// z vojaško silo, bojem prihajati kam na nasprotnikovo ozemlje: s severne strani prodirajo tanki; sovražna vojska le počasi prodira
// šah., šport. prihajati mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodirati po sredini igrišča / prodirati s kmetom, kraljico
2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov ali iz nje: konica svedra prodira vse globlje v skalo / zobje prodirajo dojenčku navadno v parih / prodirati ven
3. prihajati skozi kaj ovirajočega: voda prodira skozi zid / sonce prodira skozi vejevje
4. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: ta škodljivec je začel prodirati tudi k nam / računalništvo vedno bolj prodira v gospodarstvo / podjetje uspešno prodira na tuja tržišča
5. ekspr. uveljavljati se, postajati priznan, premagujoč ovire: tudi v našem podjetju prodirajo nove ideje; to spoznanje vse bolj prodira
6. s prislovnim določilom spoznavati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodirati v bistvo problema, življenja / prodirati komu v dušo
● 
knjiž. požiralnik prodira prepono in prehaja v želodec gre skozi prepono; ekspr. uspešno prodirati v športni, umetniški vrh postajati najboljši športnik, umetnik
    prodirajóč -a -e:
    prodirajoči tanki; skozi krošnjo prodirajoči sončni žarki
SSKJ²
prodíren -rna -o prid. (ī)
knjiž. prodoren: prodirni žarki / pogledati koga s prodirnimi očmi / prodiren mislec / prodirna analiza družbe
    prodírno prisl.:
    pogledati ostro in prodirno
SSKJ²
prodirljív -a -o prid. (ī ístar.
1. predirljiv: imeti prodirljiv glas / prodirljive oči
2. prodoren: prodirljiv poznavalec umetnosti / prodirljivo pisanje
    prodirljívo prisl.:
    prodirljivo gledati
SSKJ²
prodírnost -i ž (ī)
knjiž. prodornost: prodirnost rentgenskih žarkov / ta kritik je znan po svoji prodirnosti / umska prodirnost
SSKJ²
prodíšče -a s (í)
s prodom prekrit del brega, obale: prečkati prodišče; sipine in prodišča / reka je polna čeri in prodišč
SSKJ²
pródje -a s (ọ̑)
prod: drobno prodje; reka je nanesla debelo plast prodja
SSKJ²
pródnat -a -o prid. (ọ̑)
poln proda: prodnat breg / zemlja je prodnata
SSKJ²
pródnica -e ž (ọ̑)
geogr. zemlja, pomešana s prodom:
SSKJ²
pródnik -a m (ọ̑)
prodni kamen: nasipina iz debelih prodnikov
♦ 
lov. prodnik podočnik v zgornji čeljusti pri jelenu; zool. krivokljuni prodnik ptica z dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Calidris ferruginea
SSKJ²
prodòr -ôra m (ȍ ó)
glagolnik od prodreti: prodor človeka v vesolje / brigada je zaustavila sovražnikov prodor / prodori pred nasprotnikov gol / delati prodore / prodor lave na zemeljsko površje / prodor podjetja na tuje tržišče / prodor dokumentarnega filma; prodor meščanstva v francoski revoluciji / prodor pisatelja pri kritiki in bralstvu
 
meteor. prodor hladnega zraka izrazita razširitev hladnih zračnih gmot nad določeno območje
SSKJ²
prodóren -rna -o prid., prodórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki lahko prodre: ti žarki so zelo prodorni / višji glas je bolj prodoren / naša vojska je bila vedno bolj prodorna / imeti prodoren pogled / podjetje postaja vse bolj prodorno uspešno, konkurenčno
2. ki ima veliko sposobnost za spoznanje, umsko razčlenjevanje: prodoren mislec / človek prodornega duha / prodorno mišljenje, opazovanje
3. knjiž. zelo velik: prodoren uspeh / prodoren mraz hud, oster
♦ 
geogr. prodorna dolina dolina, ki nastane s poglabljanjem rečne struge ob dviganju zemeljskega površja; obrt. prodorna žica žica za odmašitev, očiščenje zamašenega dimnika
    prodórno prisl.:
    prodorno misliti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prodornína -e ž (ī)
knjiž. predornina1vzorci prodornin
SSKJ²
prodórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost prodornega: prodornost žarkov / ta igralec je znan po svoji prodornosti / kritična, miselna prodornost
SSKJ²
prodovína -e ž (í)
knjiž. prod: s prodovino pokrita steza / povleči čoln na prodovino
SSKJ²
prodôvje -a s (ȏ)
večja množina proda, zlasti v gorskih rečnih dolinah: narasla reka vali prodovje po ozki dolini
// ekspr. prodišče, prod: široko prodovje / plitvine in prodovja
SSKJ²
prodréti -drèm dov., prodŕl (ẹ́ ȅ)
1. s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire: prodreti do dna jame / do tu so prodrli predniki današnjih Slovencev / voda lahko prodre tudi sem / vpitje je prodrlo do bolnika v sobi
// z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje: četa je prodrla skoraj do središča mesta; prodreti globoko na nasprotnikovo ozemlje
// šah., šport. priti mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodreti do gola, koša / poskusiti prodreti s kmetom
2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile priti v kako snov ali iz nje: konica noža ni prodrla v les / kmalu bodo prodrli prvi kočniki
3. priti skozi kaj ovirajočega: skozi oblake je prodrlo nekaj sončnih žarkov / zastar. kol je prodrl ledeno skorjo predrl, prebil
4. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam / dogodek je že prodrl v časopise / podjetje je prodrlo na tuje tržišče / prodreti v vse pore družbenega življenja
5. ekspr. uveljaviti se, uspeti, premagujoč ovire: upam, da bo prodrl naš kandidat / z načrtom, predlogom ni prodrl
// uveljaviti se, postati priznan, premagujoč ovire: to mnenje, prepričanje je prodrlo; resnica bo zagotovo prodrla
6. s prislovnim določilom spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodreti do dna, jedra zadeve; človek je že globoko prodrl v zakone narave
SSKJ²
producènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. knjiž. proizvajalec: producent blaga za široko potrošnjo; producenti in konzumenti / ta država je najvažnejši producent svinca
 
ekon. neposredni producent ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine
2. film. kdor se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: pri snemanju filma upoštevati zahteve producenta / filmski producent
3. kdor skrbi, je odgovoren za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbeni, plesni producent; gledališki, televizijski producent; producent televizijskih oddaj
SSKJ²
producêntka tudi producéntka -e ž (ē; ẹ̄)
1. knjiž. proizvajalka: ta država je največja producentka zemeljskega plina na svetu
2. film. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: kot producentka je sodelovala pri mnogih filmskih uspešnicah; producentka in režiserka / filmska producentka
3. ženska, ki skrbi, je odgovorna za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbena producentka; gledališka, televizijska producentka; multimedijska producentka; izvršna producentka festivala; producentka jutranjega programa, resničnostnega šova
SSKJ²
producêntski tudi producéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na (filmske) producente: dobiti producentsko nagrado / publ. producentska hiša
SSKJ²
producíranje -a s (ȋ)
glagolnik od producirati: produciranje industrijskega blaga / nekvalitetno literarno produciranje
SSKJ²
producírati -am nedov. in dov. (ȋ)
proizvajati: producirati velike količine industrijskega blaga; producirati in konzumirati / publ.: v kmetijstvu so letos producirali premalo pšenice pridelali; producirati vino iz grozdja delati / organizem producira protistrupe dela, ustvarja / publ. ta pesnik veliko producira ustvarja, piše
    producírati se knjiž.
    razkazovati se, ustvarjati vtis: ta otrok se rad producira / jahači so se producirali pred gledalci na dirkališču
    producíran -a -o:
    producirano blago
SSKJ²
prodúkcija -e ž (ú)
1. proizvodnja:
a) organizirati, preusmeriti produkcijo; produkcija bakra, industrijskega blaga / družbena produkcija; industrijska, kmetijska produkcija / filmska produkcija / publ. spodbujati dramsko produkcijo ustvarjanje; film je nastal v produkciji beograjskega filmskega podjetja
 
ekon. enostavna blagovna produkcija blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; materialna produkcija
b) povečati produkcijo; prodali so že vso lansko produkcijo / mesečna, letna, tedenska produkcija / publ. pesnik je zbral v knjigi pesniško produkcijo enega desetletja pesmi
2. gled., glasb. zaključna, izpitna prireditev, na kateri nastopajo učenci glasbene, igralske šole: peti na produkciji / interna, javna produkcija
SSKJ²
produkcíjski tudi prodúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú)
proizvoden: skrajšati produkcijski čas; uresničiti produkcijski načrt / produkcijska zmogljivost obrata / produkcijski stroški; produkcijska cena
 
ekon. produkcijski način celota proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov; produkcijski odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; produkcijska sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev
SSKJ²
prodúkt -a m (ȗ)
1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti
2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt
3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica
4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil
♦ 
biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju
SSKJ²
prodúkten -tna -o prid. (ȗ)
ekon., v zvezi produktna borza ustanova za trgovanje z istovrstnimi proizvodi: prodaja kmetijskih pridelkov na produktni borzi
SSKJ²
produktíven -vna -o prid., produktívnejši (ȋ)
1. ki pridobiva, izdeluje predmete, stvari, opravlja storitve za zadovoljevanje človekovih potreb: produktivni del prebivalstva / produktivne in neproduktivne dejavnosti / produktivna zemljišča zemljišča, primerna, porabna za obdelovanje
2. ki razmeroma veliko naredi, proizvede: biti zelo produktiven; nagraditi produktivna podjetja / gospodarsko produktivni poklici donosni
3. publ. ustvarjalen, kreativen: produktivni in reproduktivni umetniki
♦ 
ekon. produktivna potrošnja sredstva, porabljena za proizvodnjo; produktivne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; produktivno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost
SSKJ²
produktívnost -i ž (ȋ)
kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti, proizvodnost: povečati produktivnost; nizka produktivnost; produktivnost industrije, obrata; stopnja produktivnosti / produktivnost delavcev storilnost
 
ekon. produktivnost dela razmerje med količino izdelkov ali storitev in porabljenim časom
SSKJ²
prodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
prepusten, zlasti za zrak, plin: produšna plast snega / uhajanje pare skozi produšna mesta
SSKJ²
proémij -a m (ẹ́)
lit. posebni, uvodni del zlasti epske pesnitve: interpretacija proemija
SSKJ²
próevrópski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je, se navdušuje za Evropsko unijo: proevropska politika, stranka, vlada; proevropska usmeritev / na volitvah so zmagale proevropske sile
SSKJ²
profán -a -o prid. (ȃknjiž.
1. posveten: delo ima profan značaj / profana umetnost
2. navaden, vsakdanji: profane potrebe / profano govorjenje nespodobno, neprimerno
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
profanácija -e ž (á)
glagolnik od profanirati: profanacija umetnosti
SSKJ²
profanírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: profanirati idejo; tudi lirika se je profanirala / profanirati slavno ime onečastiti
SSKJ²
profánost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost profanega: profanost prizora, snovi
SSKJ²
prófašístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je, se navdušuje za fašizem: profašistični voditelji / profašistična politika
SSKJ²
profesáč -a m (á)
zastar. profesor: nerad poslušam tega profesača
SSKJ²
profesíja in profésija -e ž (ȋ; ẹ́)
knjiž. poklic: izbiranje profesije / po profesiji je učitelj
SSKJ²
profesionálec -lca m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja s čim: postati profesionalec; število profesionalcev v tem športu; amaterji in profesionalci
// kdor kako delo opravlja strokovno, dobro: v tem je pravi profesionalec
SSKJ²
profesionálen -lna -o prid. (ȃ)
poklicen: profesionalni razvoj sodelavcev; profesionalne dolžnosti / profesionalna bolezen; profesionalna etika / profesionalni fotograf, igralec; profesionalni in amaterski vozniki
 
šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica
SSKJ²
profesionalizácija -e ž (á)
knjiž. pojav, da postane kaj poklicno: profesionalizacija gledališča; profesionalizacija v športu
SSKJ²
profesionalízem -zma m (ī)
poklicno ukvarjanje s čim, poklicna dejavnost: profesionalizem v športu; profesionalizem in amaterizem
// ekspr. strokovno, dobro opravljanje kakega dela: to je že pravi profesionalizem
SSKJ²
profesionalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati, da postane kaj poklicno: profesionalizirati amaterske dejavnosti; nekateri športi se vse bolj profesionalizirajo
SSKJ²
profesionálka -e ž (ȃ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s čim: ta športnica je pred kratkim postala profesionalka
// ženska, ki kako delo opravlja strokovno, dobro: v tem je prava profesionalka
SSKJ²
profesionálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost profesionalnega: profesionalnost nastopa je očitna / doseči visoko profesionalnost
SSKJ²
profesionálstvo -a s (ȃ)
profesionalizem: profesionalstvo v športu
SSKJ²
profesioníst -a m (ȋ)
knjiž. profesionalec: biti profesionist / v tem je pravi profesionist
SSKJ²
profésor -ja m (ẹ̑)
kdor poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: biti, postati profesor; profesor slovenščine; razpisati dela in naloge profesorja / izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje; srednješolski, univerzitetni profesor / kot nagovor gospod profesor; kot pristavek k imenu: profesor [prof.] Fran Ramovš; profesor Boršnikova profesorica Boršnikova
// kdor je diplomiral na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomanti dobijo naslov profesorja; zaposlovanje profesorjev
SSKJ²
profesorálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. profesorski: profesoralno delo / profesoralna pedantnost
SSKJ²
profésorica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: poslušati profesorico; profesorica slovenščine / izredna profesorica univerzitetna predavateljica, za stopnjo nižja od redne profesorice; redna profesorica univerzitetna predavateljica najvišje stopnje / kot nagovor gospa profesorica; kot pristavek k imenu profesorica Hudales(ova)
// ženska, ki je diplomirala na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomantka je dobila naslov profesorice
SSKJ²
profésorski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na profesorje: profesorski poklic; profesorska služba / ekspr. profesorska raztresenost
SSKJ²
profésorstvo -a s (ẹ̑)
profesorski poklic: posvetil se je profesorstvu / zbralo se je vse profesorstvo vsi profesorji
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
profesúra -e ž (ȗ)
naslov ali služba profesorja: dobiti, doseči profesuro; docentura in profesura / posvetiti se profesuri
SSKJ²
profét -a m (ẹ̑)
knjiž. prerok: imeli so ga za profeta
SSKJ²
prófi -ja m (ọ̑pog.
kdor kako delo opravlja strokovno, dobro; profesionalec: prestop med profije; zmaga med profiji; ko prideš na oder, se vidi, kakšen profi si / pravi profi; v prid. rabi: profi fotograf profesionalni fotograf
SSKJ²
profíl -a m (ȋ)
1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom
2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu
3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil
// prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil
4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili
5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja
● 
poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje
♦ 
avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora
SSKJ²
profilácija -e ž (á)
glagolnik od profilirati: profilacija stebrov / bogata, žlebasta profilacija / profilacija socialnih razmer
SSKJ²
profiláksa -e ž (ȃ)
knjiž. preprečevanje, preventiva: profilaksa zobne gnilobe, malarije / medicinska profilaksa / kriminalna profilaksa
SSKJ²
profiláktičen -čna -o prid. (á)
knjiž. preprečevalen, preventiven: profilaktični ukrepi / profilaktično cepljenje
SSKJ²
profílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na profil: profilna krivulja / profilna slika / profilna žica žica, ki nima okroglega profila; profilno rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek / profilno jeklo
SSKJ²
profilírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus
 
arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop
2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove
    profilíran -a -o:
    profiliran steber, tram; globoko, žlebičasto profiliran; njegov lik je ostro, zanimivo profiliran
     
    profilirani gumijasti podplati z narezano gumo
SSKJ²
profínjen -a -o prid. (ȋ)
zastar. prefinjen: profinjeno izražanje / profinjen čut
SSKJ²
profít -a m (ȋ)
1. presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno, dobiček: profit raste, se veča; imeti, ustvariti profit; profit bankirja, kapitalista
 
ekon. ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi
2. pog. dobiček, korist2od tega ne boš imel nobenega profita; vedno misli le na profit
SSKJ²
profitabílen -lna -o prid. (ȋpog.
ki prinaša dobiček, korist; dobičkonosen: profitabilna dejavnost; profitabilno podjetje
SSKJ²
profítar -ja m (ȋ)
dobičkar: ta človek je profitar; sleparji in profitarji
SSKJ²
profítarski -a -o prid. (ȋ)
dobičkarski: profitarski nameni / profitarski trgovci
SSKJ²
profítarstvo -a s (ȋ)
dobičkarstvo: boriti se proti profitarstvu
SSKJ²
profíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na profit: v kupčijo so ga vodili profitni motivi
♦ 
fin. profitna mera v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala
SSKJ²
profitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pog. imeti dobiček, korist: od tega ne boš nič profitiral
 
preg. kdor riskira, profitira kdor tvega, ima lahko dobiček, korist
SSKJ²
profôks -a m (ȏ)
pog. profesor: govori kot profoks
SSKJ²
profórma -- v prid. rabi (ọ̑)
trg., v zvezi proforma faktura pisno sporočilo o ceni blaga ali storitve, za katero se kupec zanima, predračun: izdati proforma fakturo
SSKJ²
pro fórma prisl. (ọ̑)
knjiž. formalno, na videz: hiša je pro forma last njegove hčere
// ekspr., navadno okrepljen zaradi formalnosti: vse je bilo že prej dogovorjeno, sestanek so sklicali samo pro forma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
profós -a m (ọ̑)
nekdaj vojaški ječar, krvnik: izročiti nediscipliniranega vojaka profosu
SSKJ²
próga -e ž (ọ́)
1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge
// navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima
2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana–Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga
3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana–Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga
4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; šport. žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga
// za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami
// razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m
5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga
♦ 
anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga
SSKJ²
prógar1 -ja m (ọ̑)
žel. progovni delavec: progarji so že začeli z delom
SSKJ²
prôgar2 -ja m (ȏ)
nekdaj član manjše potujoče godbe na pihala: na svatbi so igrali progarji; najeti progarje
SSKJ²
prógast -a -o prid. (ọ́)
1. ki ima proge: progast kožuh živali; oblečen je v črne, progaste hlače; progasta obleka, pižama; ptič z rumeno progastim perjem; rjavo progast / progast vzorec
2. podoben progi: progasta senca
♦ 
anat. progaste mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; bot. progasti žafran žafran z vijoličastimi cveti, ki imajo temnejše proge, Crocus variegatus; zool. progasta belouška belouška z dvema belima ali rumenima progama vzdolž hrbta in repa, Natrix natrix; progasta trakulja trakulja s prečnimi brazdami med odrivki, Taenia rhynchus saginatus
SSKJ²
prógati -am nedov. (ọ̄)
knjiž. delati proge, črte: sončni žarki so progali gozd
SSKJ²
prógavost -i ž (ọ́)
1. lastnost, značilnost progastega: progavost živali
2. agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki prog na listih rastline: ječmenova, koruzna progavost
SSKJ²
progesterón -a m (ọ̑)
med. ženski spolni hormon, ki uravnava potek nosečnosti, ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: progesteron in estrogen
SSKJ²
prógica -e ž (ọ́)
manjšalnica od proga: bele progice na temni podlagi / dežne kaplje so polzele po steklu v majhnih progicah
SSKJ²
prógla -e ž (ọ̑)
nar. past, zanka: nastaviti proglo; ujeti se v proglo / ptičja progla; progla za miši
SSKJ²
proglàs -ása m (ȁ á)
publ. razglas: podpisati proglas
SSKJ²
proglasítev -tve ž (ȋ)
publ. razglasitev: proglasitev zmagovalcev
SSKJ²
proglasíti -ím dov., proglásil (ī í)
publ. razglasiti2proglasiti rezultate, sodbo / proglasiti republiko / proglasiti koga za udarnika / proglasili so ga za odpadnika
    proglašèn -êna -o:
    biti proglašen za krivega; proglašeno je bilo obsedno stanje
SSKJ²
proglášati -am nedov. (á)
publ. razglašati: proglašati rezultate tekmovanja / proglašati načela revolucije / proglašati svoja dognanja za nespremenljiva
SSKJ²
prognóstičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na prognozo: pojav takih oblakov je pomemben prognostični znak / prognostična tabela / prognostična služba za vinogradnike
 
meteor. prognostična karta karta, ki prikazuje predvidene vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju za določen čas
    prognóstično prisl.:
    prognostično slabi znaki
SSKJ²
prognóstik -a m (ọ́)
kdor napove, predvidi kaj, zlasti strokovno utemeljeno, napovedovalec: ta ekonomist je zanesljiv prognostik / meteorolog prognostik
// med. kdor strokovno napove, predvidi potek, izid bolezni, operacije: ta zdravnik je dober prognostik; diagnostik in prognostik
SSKJ²
prognóstika -e ž (ọ́)
napovedovanje, predvidevanje, zlasti strokovno utemeljeno: prognostika gospodarskega razvoja; imeti smisel za prognostiko
// nauk o tem:
SSKJ²
prognóza -e ž (ọ̑)
napoved, predvidevanje, zlasti strokovnjaka: prognoza se ni uresničila; prognoza vremena / delati prognoze
 
igr. žarg. športna prognoza športna napoved
// med. napoved, predvidevanje strokovnjaka o poteku, izidu bolezni, operacije: prognoza je dobra, slaba; diagnoza in prognoza / prognoza poškodovanca, zdravljenja / zdravnik je povedal prognozo
 
psih. prognoza prestopnika strokovna napoved, kakšno bo nadaljnje življenje prestopnika ali kdo bo verjetno postal prestopnik
SSKJ²
prognozêr -ja m (ȇ)
publ. kdor napove, predvidi kaj, napovedovalec: ni bil dober prognozer: film ni dobil nagrade
 
igr. žarg. nagrado športne napovedi si bo razdelilo tristo prognozerjev napovedovalcev izidov nogometnih tekem z listki športne napovedi
SSKJ²
prognozírati -am nedov. in dov. (ȋ)
napovedati, predvideti, zlasti strokovno utemeljeno: na osnovi statistike prognozirati število prometnih nesreč; prognozirati, kdo bo zmagovalec
    prognozíran -a -o:
    prognoziran izid tekme
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
progòn -ôna m (ȍ ó)
zastar. pregon: progon sovražnika
SSKJ²
progôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na progo: progovna širina / progovna vozila / progovno osebje
 
žel. progovni avtomobil avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni čuvaj; progovni delavec delavec, ki na določenem odseku skrbi za vzdrževanje proge; progovni odsek del proge, na katerem lahko vozi le en vlak
SSKJ²
prográm -a m (ȃ)
1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program
2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia
// kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program
// s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa
3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program
4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program
// rač. urejen spisek ukazov, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program
5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize
● 
ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi
♦ 
ekon. investicijski program; pravn. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju
SSKJ²
programabílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se da programirati, programirljiv: programabilni krmilniki, procesorji; programabilna tipka; programabilno vezje; tipkovnica je programabilna
SSKJ²
programátičen -čna -o prid.(á)
ki izraža, vsebuje določen program: naslov pesmi je programatičen; programatična izjava / programatično prizadevanje načrtno
    programátično prisl.:
    programatično poudarjati nenasilje
SSKJ²
programátičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost programatičnega: programatičnost pesmi
SSKJ²
programátor -ja m (ȃ)
1. elektr. naprava, ki omogoča uresničitev, izvedbo določenega programa: programator se je pokvaril; elektronski programator; programator pri pralnem stroju / numerični programator ki se nastavi s številčnimi podatki
2. programer: razpisati dela in naloge programatorja
SSKJ²
programátski -a -o prid. (ȃ)
publ. programski, programatičen: programatski članek / programatsko delo komisije je v popolni tajnosti
    programátsko prisl.:
    programatsko izzivalna pesnitev
SSKJ²
programêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja s programiranjem: razpisati dela in naloge programerja / radijski programer / računalniški programer; programer in operater / publ. programer prihodnosti
SSKJ²
programêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na programerje ali programiranje: programerski vmesnik; programerska ekipa; razvoj programerskih orodij; programersko podjetje / programerska hiša
SSKJ²
programíranje -a s (ȋ)
glagolnik od programirati:
a) ukvarjati se s programiranjem; programiranje koncertov, televizijskega sporeda
b) finančno, gospodarsko programiranje; programiranje dela / biro za programiranje
c) programiranje pečice / programiranje računalnika
♦ 
ekon. linearno programiranje matematično analiziranje problema, s katerim se izmed mogočih rešitev določi najboljša, najprimernejša
SSKJ²
programírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program
// predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili
// narediti, da kaj dela po določenem programu: programirati pečico,videorekorder / programirati računalnik, robota
2. ekspr. načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: družba, vera, družina in celo zgodovina nas programirajo; programirati svoje otroke
3. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev
    programíran -a -o:
    pralni stroj, programiran za pranje volne; programirana raziskava / programiran program
     
    šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig
SSKJ²
programírec -rca m (ȋ)
pog. (računalniški) programer:
SSKJ²
programirljív -a -o prid. (ī í)
ki se da programirati: programirljiv krmilnik, računalnik; programirljive tipke; programirljivo vezje / človekov um je programirljiv
SSKJ²
prográmje -a s (ȃ)
rač. zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom; programska oprema: razvijati programje; industrija programja; namestitev škodljivega programja / brezplačno, prosto programje; vohunsko, protivohunsko programje; programje za osebni računalnik / računalniška oprema in programje
SSKJ²
prográmski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na program: programski dokument; programski sklop / programski pesnik / publ. programski optimizem / programska komisija festivala / stroj s programskim upravljanjem / programski pas čas predvajanja televizijskih vsebin
 
glasb. programska glasba glasba, katere vsebina je narava, literarno delo, zgodovinski dogodek; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov; programski vmesnik del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami; programska knjižnica zbirka vseh programov računalniškega sistema; programska oprema zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom; programska ura ura, s katero se naravna časovni potek programa; programsko orodje program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom; šol. programska jedra nekdaj temeljna skupna snov pri glavnih predmetih srednjega izobraževanja
SSKJ²
prográmskost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost programskega: programskost članka
SSKJ²
progrediénten -tna -o prid. (ẹ̑)
med. razširjajoč se, napredujoč: progredientno vnetje
    progrediéntno prisl.:
    bolezen poteka kronično progredientno
SSKJ²
progrés -a m (ẹ̑)
publ. napredek, napredovanje: delati za progres; družbeni progres; progres znanosti
SSKJ²
progresíja -e ž (ȋ)
publ. povečanje, naraščanje: razčlenjevati vzroke za progresijo prestopništva / progresija odvzemanja dohodka zmanjšuje pobudo za njegovo ustvarjanje
// količina povečanja, naraščanja: izračunati progresijo / krivulja prikazuje naraščanje davčne progresije
♦ 
mat. aritmetična, geometrična progresija aritmetično, geometrično zaporedje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
progresíst -a m (ȋ)
predstavnik napredne smeri kakega gibanja, organizacije: progresisti in konservativci v stranki / dokler je bil mlad, je bil progresist naprednjak
SSKJ²
progresístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na progresiste: progresistične ideje / progresistična stranka
SSKJ²
progresíven -vna -o prid. (ȋ)
ki napreduje, se razvija
a) glede na kakovost, pozitivnost: ta filozof zanikuje progresivni razvoj človeške družbe; progresiven in regresiven
b) glede na količino, intenzivnost; naraščajoč, stopnjujoč: progresivno nadomeščanje tujih strokovnjakov z domačimi / progresivno naraščanje stroškov
// napreden: neparlamentarne stranke in druge progresivne sile; progresivne in reakcionarne stranke
♦ 
ekon. progresivna obdavčitev obdavčitev, pri kateri davčna stopnja raste hitreje kot davčna osnova; med. progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; ped. progresivna pedagogika ameriška pedagoška smer, ki poudarja pomen otrokove aktivnosti in upoštevanje individualnih razlik pri učenju
    progresívno prisl.:
    progresivno naraščajoči stroški
SSKJ²
progresívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost progresivnega: načelo progresivnosti v sistemu normiranja / zagovarjati progresivnost pri obdavčenju / progresivnost časopisa, mladine naprednost
SSKJ²
prohibícija -e ž (í)
pravn. prepoved izdelovanja, prodajanja in pitja alkoholnih pijač: zakon o prohibiciji / delna, jutranja prohibicija
SSKJ²
prohibicíjski in prohibícijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na prohibicijo: prohibicijski ukrepi / prohibicijski zakon
SSKJ²
prohibicioníst -a m (ȋ)
pristaš prohibicije: postati prohibicionist
SSKJ²
prohibitíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. prepoveden, prepovedovalen: prohibitiven ukrep
 
ekon. prohibitivna carina tako visoka carina, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; pravn. prohibitivne norme
SSKJ²
pró in kóntra prisl. (ọ̑, ọ̑)
pog. za in proti: pred odločitvijo preudarimo vse, kar govori pro in kontra / govorniki pro in kontra
SSKJ²
proíti prôjdem dov., prôjdite; prôšel prôšla (í ónar. belokranjsko
1. (od)iti: preden projdeš, se oglasi
2. miniti, končati se: leta hitro projdejo
● 
nar. belokranjsko denar hitro projde se porabi, se potroši
    prôšel -šla -o zastar.:
    misliti na prošla leta
SSKJ²
proizvajálec -lca [proizvajau̯ca in proizvajalcam (ȃ)
kdor proizvaja: ta tovarna spada med največje proizvajalce cementa, pohištva; odnosi med proizvajalci in uporabniki / družbeni, privatni proizvajalci / publ.: drobni kmetijski proizvajalci kmetje; svetovni proizvajalci kave pridelovalci / slovenski filmski proizvajalci
 
ekon. neposredni proizvajalec ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; pravn. zbor proizvajalcev do 1963 dom ljudske skupščine, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni v proizvodnji, prevozništvu, trgovini
SSKJ²
proizvajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proizvajanje: proizvajalni postopek / kmetijska proizvajalna organizacija
 
ekon. proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev
SSKJ²
proizvajálka -e [proizvajau̯ka in proizvajalkaž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki proizvaja: proizvajalke se morajo enakopravno vključevati v vodenje tovarne / tovarna je znana kot odlična proizvajalka pisarniške opreme / v državah, proizvajalkah nafte, so tej surovini zvišali cene
SSKJ²
proizvajálnost -i ž (ȃ)
proizvodnost: proizvajalnost se je podvojila
SSKJ²
proizvájanje -a s (ā)
glagolnik od proizvajati: proizvajanje materialnih dobrin; naprava za proizvajanje plina; industrijsko proizvajanje; ročno, strojno proizvajanje / proizvajanje glasov
SSKJ²
proizvájati -am nedov. (ā)
načrtno, organizirano delati, pridobivati predmete, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: nova papirnica bo proizvajala beljeno celulozo; proizvajati gospodinjske aparate, čevlje izdelovati; ta vermut proizvaja znana tovarna; ročno, serijsko, strojno, na veliko proizvajati / proizvajati električno, toplotno energijo; gumi proizvajajo iz kavčuka izdelujejo, delajo; publ. vino proizvajajo iz grozdja delajo, pripravljajo; pren., ekspr. nenadarjeni pisatelji proizvajajo s svojimi knjigami literarni dolgčas
// publ. delati, ustvarjati: organizem proizvaja protistrupe; telo v mrazu hitreje proizvaja toploto / proizvajati glasove, zvoke
    proizvájan -a -o:
    vrednost proizvajanega blaga
SSKJ²
proizvêsti -vêdem dov., proizvêdel in proizvédel proizvêdla, stil. proizvèl proizvêla (é)
načrtno, organizirano narediti, pridobiti predmete, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: proizvesti je treba več blaga za izvoz; letos bodo proizvedli za tretjino čevljev več kot lani izdelali; publ. proizvesti milijon ton govejega mesa prirediti, pridelati; ročno, serijsko, strojno proizvesti / publ. filmsko podjetje je lani proizvedlo deset filmov posnelo, ustvarilo
// publ. narediti, ustvariti: zdrav želodec proizvede dovolj kisline / proizvesti glasbo z elektronskimi napravami
    proizvedèn -êna -o:
    elektronsko proizvedeni zvoki; oceniti vrednost proizvedenega blaga; to je proizvedeno z majhnimi stroški
SSKJ²
proizvòd -óda m (ȍ ọ́)
kar je proizvedeno, narejeno
a) z ročnim, strojnim delom: dati proizvodu dokončno obliko; kakovost proizvodov / finalni, končni proizvod za neposredno uporabo; industrijski, serijski, tovarniški proizvod; kovaški, pekarski proizvod; kovinski, mlečni, tobačni proizvodi; proizvodi za široko potrošnjo / odkup kmetijskih proizvodov; med je naravni proizvod čebel
 
ekon. bruto družbeni proizvod [BDP] vrednost celotne proizvodnje v določeni državi v določenem razdobju, navadno v enem letu; čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; presežni proizvod ki ga delavec ustvari s presežnim delom
b) publ. z umskim delom: ta roman je dragocen literarni, umetniški proizvod; vrednost nekaterih publicističnih proizvodov del, člankov
SSKJ²
proizvóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na proizvodnjo: doseči, uresničiti proizvodni načrt; modernizirati proizvodni postopek, proces; povečati proizvodno zmogljivost obrata / proizvodne in neproizvodne dejavnosti / proizvodni stroški stroški, ki nastanejo pri proizvodnji; proizvodna cena cena, ki obsega proizvodne stroške
 
ekon. proizvodni odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; proizvodno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost; ped. proizvodno delo učencev v socializmu oblika organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga opravljajo učenci v delovni organizaciji; šport. proizvodna gimnastika telesne vaje proti utrujenosti med delom
SSKJ²
proizvódnik -a m (ọ̑)
proizvajalec: to podjetje je velik proizvodnik bakra
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
proizvódnja -e ž (ọ̑)
1. načrtno, organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: modernizirati, organizirati proizvodnjo; avtomatizirana proizvodnja; proizvodnja avtomobilov, čevljev; proizvodnja za izvoz, za trg; stroški proizvodnje / proizvodnja bakra, premoga / družbena, obrtniška, socialistična proizvodnja; industrijska, kmetijska proizvodnja / delati, zaposliti se v proizvodnji v tovarni, proizvodni organizaciji; v delavnici, ne v pisarni; pren., ekspr. proizvodnja poezije, proze
// v rodilniku, s prilastkom način, kako je kaj proizvedeno: izdelki standardne proizvodnje
// v rodilniku, s prilastkom izraža, da je kaj takega izvora, kot določa prilastek: avtomobili domače proizvodnje; siri, vina francoske proizvodnje
 
ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; masovna ali množična proizvodnja organizirana v velikem obsegu; materialna proizvodnja; primarna proizvodnja v primarnih dejavnostih
2. navadno s prilastkom s takim delanjem, pridobivanjem v določenem času narejena količina predmetov, stvari: prodali so že vso letošnjo proizvodnjo / dnevna, mesečna, tedenska proizvodnja blaga / lanska knjižna proizvodnja lani izdane knjige / proizvodnja pada, raste proizvodnost
SSKJ²
proizvódnost -i ž (ọ̄)
kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti: proizvodnost pada, raste / večanje kmetijske proizvodnosti / spodbujati človeka pri proizvodnosti
 
ekon. proizvodnost dela razmerje med količino izdelkov ali storitev in porabljenim časom
SSKJ²
prója -e ž (ọ̄)
kavni nadomestek iz praženega ječmena in cikorije: kuhati projo
// pijača iz tega nadomestka: ker niso imeli prave kave, so pili projo
SSKJ²
projékcija -e ž (ẹ́)
1. geom. slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi: te risbe so projekcije tvorb na ravnino; narisati projekcijo daljice, stožca / kotirana projekcija pravokotna projekcija, pri kateri se označujejo razdalje točk od projekcijske ravnine s koto; poševna projekcija pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; pravokotna projekcija / prostorska, svetlobna projekcija
2. prenašanje slik, fotografij, filmov z optično pripravo na (projekcijsko) platno, steno: pripovedovanje je poživil s projekcijo diapozitivov; priprava za projekcijo iz knjig / ogledal si je popoldansko projekcijo novega filma; po projekciji so se predstavili nekateri ustvarjalci filma
3. psih. podzavestno prenašanje česa iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: njeno vedenje so imeli za projekcijo spominov iz mladosti; domišljijske projekcije
● 
publ. dolgoročna projekcija razvoja načrt, zamisel
♦ 
film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; geogr. kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte
SSKJ²
projekcíjski tudi projékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na projekcijo ali projiciranje: projekcijski postopek / projekcijska ploskev, ravnina; projekcijsko središče točka, skozi katero gredo vse projicirne premice / projekcijski aparat; projekcijska dvorana, kabina; projekcijsko platno
SSKJ²
projékt -a m (ẹ̑)
1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt
2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, območje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt
 
arhit. glavni projekt glavni načrt
// izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu
3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu
4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona
SSKJ²
projektánt -a m (ā á)
kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, območje, načrtovalec: projektant je znani arhitekt, inženir; projektant hotela, stanovanjskega naselja; investitorji in projektanti / glavni, odgovorni projektant; projektant statik
SSKJ²
projektántka -e ž (ā)
ženska, ki zasnuje, izdela načrt za kak objekt, območje, načrtovalka: projektantka interierov; projektantka v podjetju / glavna, odgovorna projektantka
SSKJ²
projektántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na projektante: projektantska dela / projektantski oddelek; projektantska organizacija
SSKJ²
projékten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na projekt: projektni elaborat; projektni stroški / projektna organizacija projektantska organizacija
♦ 
arhit. projektna mreža namišljena mreža, ki določa razporeditev zidov pri objektu; ped. projektna metoda pouka metoda, pri kateri izhaja pouk iz določenih praktičnih nalog
SSKJ²
projektíl -a m (ȋ)
voj. izstrelek, ki se da usmerjati, voditi na daljavo: projektil je zadel cilj; izstreljevati projektile / jedrski, medcelinski, raketni projektil; projektil zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku / dirigirani ali vodeni projektil
● 
star. projektil mu je nad očesom prebil lobanjo izstrelek, krogla; publ. vesoljski projektil vesoljska raketa, vesoljski izstrelek
♦ 
fiz. delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; izstrelek
SSKJ²
projektíranje -a s (ȋ)
glagolnik od projektirati: prevzeti projektiranje in opremo novega obrata; pri projektiranju so upoštevali želje naročnika / projektiranje industrijskega razvoja / oddelek za projektiranje
SSKJ²
projektírati -am nedov. in dov. (ȋ)
snovati, izdelovati načrt za kak objekt, območje, načrtovati: projektirati hišo, naselje / projektirati letalo, stroj
// publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: projektirati razvoj industrije / projektirati prodajo, tisk
SSKJ²
projektírnica -e ž (ȋ)
prostor za projektiranje, risanje načrtov: tovarna je imela lastno projektirnico / izdelavo načrta so naročili v projektirnici
SSKJ²
projektíva -e ž (ȋ)
publ. dejavnost, ki se ukvarja s projektiranjem: podjetje išče arhitekta za projektivo; administrativna dela v projektivi / prodajna projektiva
// oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: napotili so ga v projektivo / šef, vodja projektive
SSKJ²
projektíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na projektiranje: projektivni stroški / projektivni atelje, biro
2. geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev dvorazmerja: projektivni liki / projektivna geometrija geometrija, ki proučuje pri projiciranju nespremenjene lastnosti tvorb
♦ 
psih. projektivna metoda metoda, pri kateri se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo
SSKJ²
projéktor -ja m (ẹ́)
priprava za projiciranje slik: vključiti projektor; glava projektorja; episkop in drugi projektorji / filmski projektor
 
fot. maloslikovni projektor; rad. magnetoskopski projektor magnetoskop
SSKJ²
projicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od projicirati: projiciranje kvadrata, točke; projiciranje na krivo, ravno ploskev / projiciranje diapozitivov, fotografij; priprava za projiciranje / projiciranje svoje notranjosti na zunanji svet
SSKJ²
projicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. geom. s projicirnimi žarki skozi točke tvorbe presekati projekcijsko ploskev: projicirati kvadrat, piramido, premico; projicirati na krivo, ravno ploskev
2. z optično pripravo prenašati sliko na (projekcijsko) platno, steno: projicirati diapozitive, fotografije / projicirati celovečerni film
3. psih. podzavestno prenašati kaj iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: projicirati neuresničene ambicije v sina; projicirati svoje želje v igro, sliko / nanjo projicira lastnosti, ki jih sam nima
4. publ. prenašati, prikazovati: projicirati na oder zapleten človeški lik / pisatelj je projiciral zgodovinski dogodek v živalski svet / projicirati svoja doživetja na papir zapisati
    projicíran -a -o:
    projicirana piramida; slika, projicirana na steno
SSKJ²
projicíren -rna -o prid. (ī)
geom., v zvezah: projicirni žarek žarek skozi projekcijsko središče in točko, ki je projicirana; projicirna premica premica skozi projekcijsko središče; projicirna ravnina ravnina skozi projekcijsko središče
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prójugoslovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, se navdušuje za Jugoslavijo: projugoslovanska koalicija; projugoslovanske sile, stranke / projugoslovanski tabor
SSKJ²
prokaín -a m (ȋ)
farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino prokaina
SSKJ²
proklamácija -e ž (á)
knjiž. (slovesen) razglas: izdati, napisati, prebrati proklamacijo; proklamacija načela o enakopravnosti / podpisati proklamacijo
SSKJ²
proklamírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. (slovesno) razglasiti: proklamirati novo ustavo / revolucija je proklamirala človeške in državljanske pravice
    proklamíran -a -o:
    proklamirane pravice
SSKJ²
prokléti -kôlnem [prokou̯nemdov., prokolníte tudi prokôlnite; proklél; nam. proklét in proklèt (ẹ́ ó)
zastar. prekleti: vse ljudi je proklel
    proklét -a -o
    1. deležnik od prokleti: hodila je okrog prokleta in zavržena
    2. ekspr. izraža negativen odnos do osebe, stvari: prokleta baba / ta prokleti dež; prisl.: prokleto malo skrbi za otroke
SSKJ²
proklétje -a s (ẹ̑)
zastar. prekletstvo: grozil mu je s prokletjem
SSKJ²
proklítika -e ž (í)
jezikosl. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo za seboj: predlogi, vezniki in druge proklitike; enklitike in proklitike
SSKJ²
prókomunístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je, se navdušuje za komunizem: prokomunistična stranka / prokomunistična dejavnost
SSKJ²
prókónzul -a m (ọ̑-ọ̑)
1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj
2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati
SSKJ²
Prokrústov -a -o prid. (ȗ)
knjiž., v zvezi Prokrustova postelja kar nasilno prilagaja kaj določenim merilom, normam: ti predpisi so prava Prokrustova postelja / položiti na Prokrustovo posteljo
SSKJ²
prokrústovski -a -o prid. (ȗ)
knjiž. tak kot pri Prokrustu: počutil se je, kot da bi ležal na prokrustovski postelji
    prokrústovsko prisl.:
    po prokrustovsko nategovati, stiskati
SSKJ²
proksimálen -lna -o prid. (ȃ)
anat. bližji trupu: proksimalni del kosti
SSKJ²
prokúra -e ž (ȗ)
pravn. pooblastilo gospodarske družbe za opravljanje določenih pravnih poslov v zvezi s poslovanjem: dati, preklicati prokuro / posamična, skupna prokura
SSKJ²
prokurátor -ja m (ȃ)
1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožnika je na sodišču zastopal prokurator
2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji
♦ 
pravn. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove
SSKJ²
prokuratúra -e ž (ȗ)
pravn., v zvezah: državna prokuratura do 1929 državni organ za kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj; finančna prokuratura do 1928 državni organ, ki zastopa premoženjske zadeve države
SSKJ²
prokuríst -a m (ȋ)
pravn. pooblaščenec, ki ima prokuro: novi prokurist je začel z delom; prokurist v banki, podjetju
SSKJ²
prokurístka -e ž (ȋ)
pravn. pooblaščenka, ki ima prokuro: nekdanja prokuristka; prokuristka družbe, podjetja; funkcija prokuristke; imenovali, predlagali so jo za prokuristko
SSKJ²
prolegómena -men s mn. (ọ̑)
knjiž. uvod, uvodna razprava: prolegomena k moderni umetnosti, za moderno umetnost
SSKJ²
prólenk -a m (ọ̑)
nar. vzhodno prašiček: ob trgatvi so spekli prolenka
SSKJ²
prolét -a m (ẹ̑)
zastar. proletarec: zbrali so se proleti z vseh strani
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
proletárec -rca m (ȃ)
1. pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev, (mezdni) delavec: zaradi izkoriščanja so se proletarci večkrat upirali; brezposelni proletarci / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
2. ekspr. kdor nima večjega premoženja: niso ji pustili poročiti se z njim, ker je bil zanje proletarec
SSKJ²
proletariát -a m (ȃ)
1. delavski razred: izkoriščati, organizirati proletariat; razredni boj med proletariatom in buržoazijo / industrijski, kmečki, obrtniški proletariat; mestni, vaški proletariat
 
polit. diktatura proletariata v socializmu politična oblast delavskega razreda
2. ekspr. ljudje, ki nimajo večjega premoženja: niso je sprejeli v svojo družbo, ker je izhajala iz proletariata
SSKJ²
proletarizácija -e ž (á)
glagolnik od proletarizirati: razvoj industrije in kapitalizma je povzročal večjo proletarizacijo / ekspr. boriti se proti proletarizaciji prebivalstva
SSKJ²
proletarizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od proletarizirati: proletariziranje ljudskih množic / proletariziranje mest, vasi
SSKJ²
proletarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati v mezdnega delavca: buržoazna družba je proletarizirala množice; prebivalstvo se je v nekaterih deželah hitro proletariziralo / ta vas se je čisto proletarizirala
2. nav. ekspr. delati siromašno, ubožno: nastale razmere so ljudi proletarizirale
    proletarizíran -a -o:
    proletarizirani kmetje
SSKJ²
proletárka -e ž (ȃ)
pripadnica družbenega razreda, ki ni lastnica proizvajalnih sredstev, (mezdna) delavka: proletarke so organizirale stavko; proletarci in proletarke
SSKJ²
proletárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proletarce: internacionala je mednarodna proletarska himna; proletarska solidarnost, zavest; proletarsko gibanje / proletarska država, revolucija / proletarski internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel / med narodnoosvobodilnim bojem borci prve proletarske brigade / stanoval je v proletarski četrti mesta
SSKJ²
proletárstvo -a s (ȃ)
1. miselnost, lastnosti proletarcev: ponosen je na svoje proletarstvo / težek položaj proletarstva proletarcev
2. ekspr. revščina, siromaštvo: dvigniti se iz proletarstva
SSKJ²
prolétkúlt -a m (ẹ̑-ȗ)
kulturno-prosvetna dejavnost v Sovjetski zvezi po prvi svetovni vojni, ki je odklanjala tradicionalno umetnost in zahtevala posebno kulturo za proletarce: zagovorniki proletkulta
SSKJ²
proliferírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. bujno, hitro se razmnoževati: bolne celice proliferirajo
SSKJ²
prológ -a m (ọ̑)
lit. posebni, uvodni del kakega literarnega dela: v prologu piše avtor o kraju in času dogajanja; tetralogija s prologom; prolog in epilog
// knjiž. uvod, uvodni govor sploh: na prireditvi je imel lep prolog
SSKJ²
prolongácija -e ž (á)
1. pravn. podaljšanje: prolongacija pogodbe
2. fin. izdaja nove menice namesto zapadle: prolongacija menice
SSKJ²
prolongírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pravn. podaljšati: prolongirati odplačevanje zaostalih davkov
2. fin. namesto zapadle menice izdati novo: prolongirati menico
    prolongíran -a -o:
    rok odplačevanja je prolongiran; prolongirana menica
SSKJ²
promemórija -e ž (ọ́)
knjiž. krajši zapis o določeni stvari, da se je ne pozabi reči, narediti: narediti si promemorijo
// polit. krajši zapis z obrazložitvijo stališč vlade o kakem meddržavnem vprašanju: izročiti promemorijo / vladna promemorija
SSKJ²
promenáda -e ž (ȃ)
javni prostor, namenjen za sprehajanje: na promenadi je igral orkester; sprehajati se po mestni promenadi; obrežna promenada
// sprehajanje, sprehod: jutranja, večerna promenada / iti na promenado
♦ 
kor. plesna figura pri nekaterih ameriških družabnih plesih; krožno gibanje baletnega plesalca okoli plesalke, ki stoji na eni nogi
SSKJ²
promenáden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na promenado: promenadna cesta, ulica / promenadni koncert koncert lahke ali popularne glasbe, ki ga izvaja orkester na prostem, navadno v parku; promenadna palica sprehajalna palica / ekspr. promenadni lev pretirano skrbno oblečen moški, ki se (rad) sprehaja po promenadi in vzbuja pozornost
 
navt. promenadni krov krov na potniški ladji, namenjen potnikom
SSKJ²
promenírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. sprehajati se: vsak večer promenira ob obali; opazovala sta ljudi, ki so promenirali mimo njiju / ekspr. nič ne dela, cel dan samo promenira postopa
SSKJ²
promèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet
2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal
3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; v socializmu sekretariat za promet
4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet
5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno
● 
pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo
♦ 
avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; pravn. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga
SSKJ²
prometêj tudi prométej -a m (ȇ; ȇ)
knjiž. neuklonljiv, ustvarjalen človek: imenujejo ga prometej sodobne književnosti
SSKJ²
prometêjski tudi prométejski -a -o prid. (ȇ; ẹ̑)
knjiž. tak kot pri Prometeju: prometejski upor; prometejska ljubezen do človeštva; to dejanje je prometejsko / prometejski ogenj / ima prometejsko voljo močno, veliko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prometêjstvo tudi prométejstvo -a s (ȇ; ẹ̑)
knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prometej: njegovo prometejstvo je v iskanju resnice
SSKJ²
prométen -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑)
nanašajoč se na promet:
a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometni urad; prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil; prometni šok zastoj prometa, ki navadno za dalj časa onemogoči normalni potek prometa in pretok vozil / prometni policist; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni stožec prometni znak v obliki stožca, ki označuje mesto izvajanja vzdrževalnih del na cesti; prometni znak; prometna policija; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila
b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti
c) prometni davek; prometna vrednost izdelka
♦ 
avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; pravn. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter posredovanje sporočil; žel. prometni urad oddelek železniške postaje za urejanje prometa; prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
    prométno prisl.:
    prometno pomemben kraj
SSKJ²
prométij -a m (ẹ́)
kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Pm: pridobivanje prometija
SSKJ²
prométnica -e ž (ẹ̑)
1. prometna policistka: v križišču je stala prometnica in urejala promet
2. delavka, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka: prometnica je dala znak za odhod vlaka
3. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica
SSKJ²
prométnik -a m (ẹ̑)
1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki
2. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, žel. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike
3. prometni policist: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik v socializmu pionir, ki je skrbel zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico
SSKJ²
prométno... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na promet: prometnopraven, prometnovarnosten
SSKJ²
prométnovárnosten -tna -o prid. (ẹ̑-á)
nanašajoč se na prometno varnost: prometnovarnostni predpisi
SSKJ²
promíle -a m (ȋ)
del na tisoč enakih delov razdeljene celote, odtisoček: morska voda ima približno petintrideset promilov soli; cesta je na tem odseku dvignjena za šestnajst promilov [16 ‰]; že pol promila alkohola v krvi zmanjšuje šoferjevo sposobnost za vožnjo
// ed. količina, izražena s tem delom: snov z majhnim promilom primesi
SSKJ²
promílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na promile: meriti promilno vrednost alkohola v krvi / s števnikom 0,8-promilna koncentracija snovi v vodi
 
mat. promilni račun račun, ki obravnava promile
SSKJ²
promilomát -a m (ȃ)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: promilomat mu je pokazal 3,79 promila alkohola v krvi; pihanje v promilomat
SSKJ²
prominénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: proslave so se udeležile vse mestne prominence
SSKJ²
prominènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: navdušil ga je nastop dveh prominentov, pianista in dirigenta; velja za prominenta v svoji stroki / kuhinjski pomočniki, bolničarji in drugi taboriščni prominenti
SSKJ²
prominénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. zelo pomemben, ugleden: k delu so povabili prominentne inženirje, strokovnjake; prominentni umetniki in znanstveniki
// zelo pomemben, velik: prominentni družbeni problemi; prominentna vloga kulture pri izobraževanju
SSKJ²
prominéntnik -a m (ẹ̑)
knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: za nasvet so vprašali nekaj prominentnikov
SSKJ²
promiskuitéta -e ž (ẹ̑)
spolni odnosi s pogosto menjajočimi se spolnimi partnerji: promiskuiteta se širi / živeti v promiskuiteti
// mešanje, mešanost: promiskuiteta narodov pri preseljevanju / prevelika promiskuiteta pesmi v antologiji / idejna promiskuiteta vladajoče politike
SSKJ²
prómo -- v prid. rabi (ọ̑)
nanašajoč se na promocijo, širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti; promocijski: promo film, spot; promo material; promo oglasi
SSKJ²
promócija -e ž (ọ́)
1. širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti: turistična promocija; zastavo uporabljajo države pri svoji promociji / promocija nove plošče javna predstavitev nove plošče s posebno prireditvijo
2. slovesna podelitev doktorskega naslova: promocija je bila v slavnostni dvorani univerze; iti na promocijo
// dosega doktorskega naslova: po promociji se je zaposlil na univerzi
● 
knjiž. socialna promocija napredovanje na lestvici družbenega ugleda
♦ 
šah. promocija kmeta sprememba kmeta v figuro
SSKJ²
promócijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na promocijo: promocijski koncert; promocijski material; promocijska akcija, cena; katalog je odlična promocijska priložnost; promocijsko besedilo / promocijski protokol univerze
SSKJ²
promótor -ja m (ọ̑)
1. kdor slovesno da, podeli doktorski naslov: promotor je imel pred podelitvijo slavnostni govor; promotor in promoviranci
2. kdor širi poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: promotor naše države; prodajalec in promotor
3. knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: bil je promotor družbenega dogajanja
SSKJ²
promótorka -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki slovesno da, podeli doktorski naslov: promotorka in promoviranci
2. ženska, ki širi poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: odlična promotorka; promotorka ene izmed turističnih agencij; delati, nastopati kot promotorka
3. knjiž. ženska, ki povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: glavna promotorka demokracije; velika promotorka znanosti; promotorka podjetništva na lokalni ravni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
promovíranec -nca m (ȋ)
kdor je promoviran: rektor je spregovoril novim promovirancem
SSKJ²
promovírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. širiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: slovenske izdelke so uspešno promovirali z izbranim sloganom; promovirati blagovno znamko, dejavnost podjetja doma in v tujini / svoje projekte zna dobro promovirati in popularizirati; promovirati svojo glasbo na koncertih
2. slovesno dati, podeliti doktorski naslov: rektor univerze je promoviral deset novih doktorjev znanosti; promovirali so ga za častnega doktorja univerze
// nepreh. doseči, pridobiti si doktorski naslov: promoviral je na ljubljanski univerzi; promovirala je z disertacijo o domačem narečju
● 
publ. promovirati novo ploščo predstaviti jo javnosti s posebno prireditvijo
♦ 
šah. promovirati kmeta spremeniti ga v figuro
    promovíran -a -o:
    promovirani znanstveniki; promoviran na dunajski univerzi
SSKJ²
prómpten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. takojšen, hiter: zdravilo ima prompten učinek; dobava blaga je promptna
    prómptno prisl.:
    promptno odplačevati
SSKJ²
promulgácija -e ž (á)
pravn., v zvezi promulgacija zakona razglasitev zakona:
SSKJ²
prónacístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je, se navdušuje za nacizem: pronacistična organizacija / pronacistična literatura
SSKJ²
prónátovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, se navdušuje za NATO: pronatovska kampanja, propaganda; pronatovska politika / pronatovska usmeritev
SSKJ²
pronícanje -a s (ī)
glagolnik od pronicati: pronicanje vode skozi steno / čutila je pronicanje mraza v telo / pronicanje tujega blaga na domači trg
SSKJ²
pronícati -am nedov. (ī ȋs prislovnim določilom
1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronica skozi apnenec; mokrota mu pronica skozi obleko; plini pronicajo skozi opno / mesečina je pronicala skozi vejevje / deževnica je pronicala v jamo; voda pronica v zemljo
2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: tuji kapital pronica v državo / te govorice so začele pronicati tudi v zapor; njihov vpliv pronica v vse plasti družbe
3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronicati v bistvo problema; vse bolj je pronicala v njegove skrivnosti
    pronicajóč -a -e:
    voda je oblikovala jamo, pronicajoč s površja v globino; človek s pronicajočim pogledom
SSKJ²
pronicàv -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í)
1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo
2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive
3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež
    pronicávo in pronícavo prisl.:
    pronicavo ga je pogledal; pronicavo jasne misli
SSKJ²
pronicávost in pronícavost -i ž (á; í)
lastnost, značilnost pronicavega človeka: občudovali so njegovo pronicavost pri presojanju dogodkov; pisateljeva kritična, miselna pronicavost / pogled, poln pronicavosti / probleme je reševal z veliko pronicavostjo / njegovi članki so polni pronicavosti
SSKJ²
pronicljív -a -o prid. (ī í)
1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi
2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje
● 
zastar. apnenec je pronicljiv prepusten
    pronicljívo prisl.:
    pronicljivo gledati, govoriti
SSKJ²
pronicljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost pronicljivega človeka: znan je po svoji pronicljivosti in natančnosti / s psihološko pronicljivostjo je opisoval otroški svet / tekmovala sta v pronicljivosti / kritiki hvalijo pronicljivost njegovega romana
SSKJ²
proníkati -am nedov. (ī ȋs prislovnim določilom
1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok
2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam
3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave
    pronikajóč -a -e:
    padal je droben, pronikajoč dež; ima pronikajoče oči
SSKJ²
pronikàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. pronicljiv, pronicav: ta človek je zelo pronikav / pronikava analiza dogodkov / njen pronikavi pogled ga je zmedel / zaslišal je pronikav otroški jok
    pronikávo prisl.:
    pes je pronikavo cvilil; pronikavo se je ozrl nanje
SSKJ²
pronikávost -i ž (á)
knjiž. pronicljivost, pronicavost: cenili so ga zaradi njegove pronikavosti / njegova dela se odlikujejo po pronikavosti
SSKJ²
pronikljív -a -o prid.(ī í)
pronicljiv: pronikljiv znanstvenik / zaradi pronikljivega opazovanja so bili rezultati raziskave dobri / govornikov pronikljivi glas je odmeval po dvorani
    pronikljívo prisl.:
    pronikljivo ga je pogledal
SSKJ²
proníkniti -em dov. (í ȋs prislovnim določilom
1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega: voda pronikne skozi apnenec / maščoba je proniknila v usnje / ekspr. krik je proniknil skozi tišino
2. ekspr. pomalem, neopazno prodreti, se razširiti: te govorice so proniknile tudi do zaprtih; njegove ideje so proniknile med ljudi
3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikniti v bistvo stvari; pronikniti v najbolj skrite misli koga
● 
knjiž. vsega me je proniknila ta misel prevzela; knjiž. proniknil je iz preproste družine izšel, prišel; resnica je proniknila na dan je postala znana
    proníknjen -a -o:
    ves je proniknjen z mislijo na potovanje
SSKJ²
pronómen -a m, mn. pronómeni m in pronómina s (ọ̄)
jezikosl. zaimek: interogativni pronomen
SSKJ²
pronominálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl. zaimenski: pronominalna deklinacija
SSKJ²
prononsíran -a -o prid. (ȋ)
knjiž. viden1, izrazit: prononsirano poudarjanje svobodomiselnih idej
// znan, razvpit: prononsiran pristaš nove teorije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
propàd -áda m (ȁ á)
glagolnik od propasti: propad rastlinske, živalske vrste / propad civilizacije / propad kmetije, podjetja / propad države / gospodarski, politični propad / ekspr. strasti ga pehajo v propad / moralni propad / njihov načrt je obsojen na propad
SSKJ²
propádanje -a s (ā)
glagolnik od propadati: propadanje hiš, njiv / propadanje nekaterih živalskih vrst / propadanje kmetij / propadanje rimskega cesarstva / moralno propadanje
SSKJ²
propádati -am nedov. (ā ȃ)
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti: zaradi te malomarnosti dragocene listine propadajo; zapuščena hiša vse bolj propada / sadno drevje propada / ta živalska vrsta propada
2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti: društvo, kmetija, podjetje propada / rimska država je vedno bolj propadala / gospodarstvo, obrt propada / družina je začela gospodarsko propadati / disciplina propada se manjša, izginja
3. izgubljati za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: ta umetnik vse bolj propada; kot igralec propada
4. izgubljati določene dobre, zaželene lastnosti sploh: zaradi pijače vedno bolj propada; ekspr. po operaciji je začel naglo propadati hirati, slabeti / duševno, moralno, telesno propadati
5. zaradi določenega dejstva izgubljati vrednost, veljavnost: denarja ne morem dobiti nazaj in tako mi propada
6. ekspr. izgubljati možnost uresničiti se: upi so propadali drug za drugim
    propadajóč -a -e:
    obnavljati propadajoče nasipe; telesno propadajoč človek
SSKJ²
propagánda -e ž (ȃ)
1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore
2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda
3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka
● 
ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva
SSKJ²
propagánden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na propagando: propagandna brošura; propagandno delo / propagandni film; propagandna razstava / slabš. to je le propagandni manever / propagandni oddelek podjetja; propagandni stroški
SSKJ²
propagandíst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja s propagando, propagiranjem: propagandisti levičarske politične opcije / propagandist v podjetju / društvo ekonomskih propagandistov
SSKJ²
propagandístičen -čna -o prid. (í)
nav. slabš. nanašajoč se na propagandiste ali propagando: pisati v propagandističnem duhu; literatura je služila propagandističnim potrebam / preprečevati razdiralno propagandistično delovanje
    propagandístično prisl.:
    propagandistično govoriti
SSKJ²
propagandístka -e ž (ȋ)
ženska, ki se ukvarja s propagando, propagiranjem: bila je prizadevna propagandistka naprednih nazorov / zaposlena je kot propagandistka
SSKJ²
propagandízem -zma m (ī)
nav. slabš. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: velikokrat ga je zaneslo v neživljenjski in jalov propagandizem / propagandizem tega spisa me moti propagandnost
SSKJ²
propagándnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost propagandnega: v svojih člankih se ni znal izogniti propagandnosti / očitali so mu preveliko propagandnost
SSKJ²
propagátor -ja m (ȃ)
kdor propagira: propagator naprednih idej; agitatorji in propagatorji / propagator moderne proizvodnje
SSKJ²
propagátorica -e ž (ȃ)
ženska, ki propagira: šel je poslušat predavanje znane propagatorice novih idej / propagatorica svobode
SSKJ²
propagátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki propagira: vneta propagatorka boja za ženske pravice
SSKJ²
propagíranje -a s (ȋ)
glagolnik od propagirati: propagiranje nove politike; publ. boriti se proti propagiranju uporabe sile / niso nasedli sovražnemu propagiranju / propagiranje novih izdelkov v časopisu, po radiu
SSKJ²
propagírati -am nedov. (ȋ)
1. načrtno razširjati, pojasnjevati politične, nazorske ideje z namenom, da se uresničijo: propagirati radikalne, revolucionarne ideje; stranka propagira tradicionalne vrednote / propagirati za novega varuha človekovih pravic agitirati / propagirati moderne načine kmetovanja
2. nav. slabš. namerno prikrivati, potvarjati kaj z namenom, da se politično, ideološko vpliva: nasprotniki spet propagirajo
3. javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: propagirati nove izdelke; v časopisih propagirajo potovanja po Evropi
    propagíran -a -o:
    propagirani izdelek; zavračati propagirane ideje
SSKJ²
propálica -e ž (ȃslabš.
1. kdor je neuspešen pri delu, v življenju, zguba: on je pustolovec in bodoča propalica; njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico; totalna, velika propalica
2. moralno propadel človek, izprijenec: režimske propalice so namenoma uničevale državo / moralna propalica
SSKJ²
propálost -i ž (á)
nav. ekspr. značilnost moralno propadlega človeka: zaveda se svoje propalosti / upirati se krivici in propalosti / moralna propalost
SSKJ²
propán -a m (ȃ)
plin, ki se uporablja za kuhanje in ogrevanje: kuhati na propan; ogrevati s propanom / jeklenka za butan-propan
 
kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje tri atome ogljika; v prid. rabi: propan plin
SSKJ²
propást -i ž (ȃ)
knjiž. propad, uničenje: grozi jim propast / ekspr.: drveti v propast; biti na robu propasti / moralna propast
SSKJ²
propásti -pádem dov., stil. propàl propála (á ā)
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla
2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla
3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti
4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti
5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla
6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli
7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel
    propádel -dla -o:
    propadli kmet; propadla vstopnica; (moralno) propadla ženska
    propàl -ála -o
    ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne: propal človek
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
propedévtika -e ž (ẹ́)
knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede: njemu propedevtika ni potrebna, ker osnove te znanosti že pozna
// nekdaj učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike: učiti propedevtiko / filozofska propedevtika
SSKJ²
propéler -ja m (ẹ̑)
strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo; vijak: propeler se je zavrtel; propeler ventilatorja; obrati propelerja / ladijski, letalski propeler; zračni propeler
SSKJ²
propélerski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na propeler: propelerski listi / propelerski pogon letala / propelersko letalo
SSKJ²
propilêje -lêj ž mn. (ȇ)
arhit. s stebri oblikovan dostop do vhoda v palačo, svetišče: zgraditi propileje; skozi propileje smo prišli na trg pred svetiščem; propileje na atenski akropoli; pren., knjiž. s to tragedijo je Goethe postavil propileje visokemu klasicizmu
SSKJ²
própolis -a m (ọ̑)
čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja; zadelavina: pridobivati propolis; zdravilni učinek propolisa / raztopina propolisa v alkoholu
SSKJ²
propórc -a m (ọ̑)
razmerje, sorazmerje: slikar ni upošteval realnih proporcev; proporci med deli telesa
// ekon. razmerje med ekonomskimi velikostmi: določiti, sprejeti proporc plana; osnovni proporci prihodkov in izdatkov
SSKJ²
propórcija -e ž (ọ́)
razmerje, sorazmerje: risati brez proporcij; proporcije človeškega telesa
 
mat. kvocient dveh količin; razmerje
SSKJ²
proporcionálen -lna -o prid. (ȃ)
sorazmeren, skladen1deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev
♦ 
ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov
    proporcionálno prisl.:
    proporcionalno razdeljeno delo
SSKJ²
proporcionálnost -i ž (ȃ)
sorazmernost, skladnost: proporcionalnost telesa; lepota stavbe je v njeni proporcionalnosti in funkcionalnosti
 
fiz. meja proporcionalnosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo
SSKJ²
proporcionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
napraviti kaj proporcionalno: proporcionirati dele telesa
    proporcioníran -a -o:
    proporcionirane oblike
SSKJ²
propórčen -čna -o prid. (ọ̑)
sorazmeren, skladen1proporčne mere
 
polit. proporčni volilni sistem proporcionalni volilni sistem
SSKJ²
propórčnost -i ž (ọ̑)
sorazmernost, skladnost: proporčnost med deli in celoto
SSKJ²
propôved -i ž (ȏ)
zastar. pridiga: poslušati propoved / knjiga propovedi
SSKJ²
propôvednik in propovédnik in propovedník -a m (ȏ; ẹ̑; í)
zastar. pridigar: poslušati propovednika
● 
publ. propovednik naprednih idej glasnik
SSKJ²
propovedováti -újem nedov. (á ȗ)
1. zastar. pridigati: Trubar je propovedoval v slovenskem jeziku
2. preh., knjiž. zavzemati se za kako idejo, nazor; oznanjati, razširjati: propovedovati humanizem, moralo / propovedovati gesla demokracije in svobode
SSKJ²
propozícija -e ž (í)
1. knjiž. trditev1, predpostavka: spornost njegovih propozicij
 
filoz. izjava
2. nav. mn. določila, pogoji: propozicije festivala, tekmovanja
SSKJ²
próprétor -ja m (ọ̑-ẹ̑)
zgod., pri starih Rimljanih upravitelj province, ki je bil prej pretor: prokonzuli in propretorji
SSKJ²
propriocépcija -e ž (ẹ́)
psih. čutno zaznavanje lastnega telesa:
SSKJ²
propulzíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. pogonski, gonilen: propulzivna moč / propulzivni gibi plavalca
// ekon. gonilen, vodeč: propulzivna podjetja / propulzivni ukrepi
SSKJ²
propúst -a m (ȗ)
grad. prepust1cestni propust se je zamašil / propust v jezu hidrocentrale
● 
pisar. zaradi takega propusta bi lahko prišlo do požara zaradi take napake, malomarnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
propústen -tna -o prid. (ú)
prepusten: z rahljanjem narediti tla bolj propustna / propusten za vodo, zrak
SSKJ²
propústnica -e ž (ȗ)
prepustnica: pokazati stražarju propustnico
SSKJ²
propústnost -i ž (ú)
prepustnost: propustnost snovi za vodo / propustnost ceste, proge
SSKJ²
propúščati -am nedov. (ú)
prepuščati: propuščati svetlobo / čoln propušča vodo
SSKJ²
proračún in próračun -a m (ȗ; ọ̑)
1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: državni zbor je sprejel proračun; državni, občinski proračun
// denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna
2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja
SSKJ²
proračúnski in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑)
nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva
♦ 
ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun
SSKJ²
prorèk -éka m (ȅ ẹ́)
jezikosl. prvi del (stavčne) periode: prorek in porek
SSKJ²
próréktor -ja m (ọ̑-ẹ́)
namestnik rektorja: rektor in prorektor
SSKJ²
próréktorica -e ž (ọ̑-ẹ́)
namestnica rektorja: zbrane je pozdravila prorektorica / prorektorica ljubljanske, mariborske univerze
SSKJ²
prórežímski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je, se navdušuje za določen režim: prorežimski časopis, medij; prorežimski zgodovinar; prorežimska novinarka / prorežimske demonstracije
SSKJ²
proróčba -e ž (ọ̑)
zastar. prerokba: proročba se je izpolnila
SSKJ²
proročíšče -a s (í)
zastar. preročišče: iti v proročišče / Apolonovo proročišče
SSKJ²
prôrok -óka m (ó ọ́)
zastar. prerok: proroku nihče ni verjel / ne poslušajte krivih prorokov
SSKJ²
prorokováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati
SSKJ²
prósast -a -o prid. (ọ̑)
podoben prosu: prosasta zrna / prosasto žito drobnozrnato žito
SSKJ²
proscénij -a m (ẹ́)
gled. del odra pred (glavno) zaveso: prvi prizor se igra na prosceniju; rob proscenija / režiser je pomaknil prizorišče v proscenij
SSKJ²
proscénijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na proscenij: proscenijske luči / proscenijska loža
SSKJ²
prôsec -sca m (ó)
nar. snubec: ona ima veliko proscev / poslati prosce na dekletov dom
SSKJ²
proséčan -a m (ẹ̑)
agr. trta z dolgimi grozdi in redkimi rumenkasto zlatimi jagodami, ki raste v okolici Proseka: vinogradi prosečana
// belo vino iz grozdja te trte: piti prosečana
SSKJ²
proséktor -ja m (ẹ́)
star. obducent: delati v bolnišnici kot prosektor
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prosektúra -e ž (ȗ)
med. patološki oddelek: prepeljati truplo na prosekturo
SSKJ²
proselít in prozelít -a m (ȋ)
knjiž. nov, vnet privrženec, pristaš: postati proselit nove idejne smeri
SSKJ²
próseminár -ja m (ọ̑-ā)
šol. uvodni, pripravljalni seminar na univerzi: obiskovati proseminar
SSKJ²
próseminárski -a -o prid. (ọ̑-ā)
nanašajoč se na proseminar: proseminarska naloga; proseminarske vaje
SSKJ²
prosén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na proso: prosena slama; proseno zrno / prosena moka / proseni kruh; jesti proseno kašo
SSKJ²
proseníca -e ž (í)
prosena slama: na tleh se je sušila prosenica
SSKJ²
prosenják -a m (á)
star. proseni kruh: peči prosenjak
SSKJ²
prosénka -e ž (ẹ̄)
nar. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom; peščenka: nabirati prosenke
♦ 
zool. ptica selivka z zlato rjavimi pegami po temnem hrbtu, Pluvialis apricaria
SSKJ²
prosévati -am nedov. (ẹ́)
presevati: sonce komaj proseva skozi oblake / svetloba proseva vrhove dreves / skozi meglo proseva modrina neba / iz njegovih pisem proseva sreča
    prosevajóč -a -e:
    prosevajoča svetloba
    prosévan -a -o:
    oblaki, prosevani od sončnih žarkov
SSKJ²
proséven -vna -o prid. (ẹ̄)
preseven, prosojen: proseven oblak / prosevne barve
SSKJ²
prosílec -lca [prosiu̯ca tudi prosilcam (ȋ)
kdor prosi: prosilcu ni mogel odreči / za delo se je prijavilo veliko prosilcev; odobriti kredit vsem prosilcem
SSKJ²
prosílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. s katerim se prosi: prosilno pismo
 
rel. prosilna molitev
SSKJ²
prosílka -e [prosiu̯ka tudi prosilkaž (ȋ)
ženska, ki prosi: želja prosilke je bila izpolnjena / prosilka za stanovanje
SSKJ²
prosínec -nca m (ȋ)
star. januar: snežiti je začelo šele sredi prosinca / (meseca) prosinca so navadno klali
SSKJ²
prosíšče -a s (í)
njiva, na kateri je raslo proso: preorati prosišče; po prosišču se je razrasel visok plevel
SSKJ²
prósit medm. (ọ̑)
star., kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje: trčil je in rekel: prosit!
SSKJ²
prosítelj -a m (ȋ)
star. prosilec: ugoditi željam prositelja
SSKJ²
prosíti prósim nedov., próšen (ī ọ́)
1. izražati komu željo
a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pisno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples
b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje
2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru:
a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; trg. žarg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. Prosim; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim
b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej
3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto
● 
ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi
    prosèč -éča -e:
    njegov pogled je bil proseč; proseče besede; prisl.: proseče gledati, reči
SSKJ²
prosjáčenje -a s (ā)
glagolnik od prosjačiti: preživljal se je s prosjačenjem / vsa prosjačenja za gradnjo nove stavbe so bila brezuspešna
SSKJ²
prosjáčiti -im nedov. (á ȃ)
1. prositi za denar, hrano: prosjačiti od hiše do hiše; prosjačiti na ulici
2. ekspr. ponižno prositi: ni hotel prosjačiti za službo / prosjačiti za ljubezen
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prosják -a m (á)
star. berač1dati prosjaku jesti
SSKJ²
prosjáški -a -o prid. (á)
star. beraški: prosjaška malha / prosjaško kosilo
SSKJ²
prôskati -am nedov. (ȏ)
otr. prositi: otrok je proskal za igrače
SSKJ²
proskribíranec -nca m (ȋ)
knjiž. javni obsojenec, preganjanec: javno braniti proskribiranca
SSKJ²
proskribírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. javno obsoditi, preganjati: proskribirati politične nasprotnike
    proskribíran -a -o:
    proskribirana oseba, sekta
SSKJ²
proskrípcija -e ž (í)
knjiž. javna obsodba, preganjanje: proskripcija idejnih nasprotnikov
SSKJ²
proskripcíjski tudi proskrípcijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na proskripcijo: proskripcijski ukrepi / proskripcijska lista lista proskribiranih oseb
SSKJ²
prosláva -e ž (ȃ)
slavnostna prireditev, navadno v čast kake obletnice, praznika: udeležiti se proslave; prirediti proslavo; imeti na proslavi slavnostni govor; proslava ob tridesetletnici osvoboditve; odbor za proslavo
SSKJ²
proslavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od proslaviti: proslavitev rojstnega dneva
SSKJ²
proslavíti -ím dov., proslávil (ī í)
1. z določenim dejanjem, prireditvijo izraziti veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: rojstvo prvega otroka je treba proslaviti / s svečano akademijo proslaviti stoletnico umetnikovega rojstva
2. narediti koga slavnega: proslaviti junaka, pesnika po vsej domovini; s tem delom je proslavil svoje ime; proslaviti se z junaštvi
    proslávljen -a -o in proslavljèn -êna -o:
    proslavljena igralka
SSKJ²
proslávljanje -a s (á)
glagolnik od proslavljati: proslavljanje jubilejev; proslavljanje prvega maja / pesnikovo proslavljanje domovine
SSKJ²
proslávljati -am nedov. (á)
1. z določenim dejanjem, prireditvijo izražati veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: proslavljati desetletnico poroke, zmage; proslavljati opravljeni izpit / po vsej Sloveniji bodo proslavljali stoletnico umetnikovega rojstva
2. delati koga slavnega: s temi dejanji proslavljajo tudi domovino; proslavljati se z junaštvi
3. knjiž. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave; slaviti: vsi so ga proslavljali zaradi tega dejanja; v pesmih proslavljati domovino
    proslavljajóč -a -e:
    proslavljajoč obletnico mature, so se napili
    proslávljan -a -o:
    njena toliko proslavljana lepota
SSKJ²
proslúl -a -o [prosluu̯prid. (ȗ úzastar.
1. razvpit, zloglasen: atentat na proslulega policijskega agenta; proslul po surovosti
2. slovit, znan: prosluli učenjaki
SSKJ²
prósnica1 -e ž (ọ̑)
zool. majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija ali julija, Amphimallon solstitialis: ličinka prosnice
SSKJ²
prosníca2 -e ž (í)
nar. vzhodno deska ali tram v stropu: ena od prosnic se je zlomila / lesene prosnice v stropu
// nav. mn. neometan lesen strop: nizka kmečka soba s prosnicami
SSKJ²
prósnik -a m (ọ̑)
zool. majhna ptica pevka s črno glavo in široko belo liso na vratu, Saxicola torquata:
SSKJ²
prosó s, daj., mest. ed. prôsu in prósu (ọ̑)
enoletna kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz pecljatih klaskov, ali njeno seme: sejati, žeti proso; phati, tolči proso; ptiči so pozobali proso; bil je kot strašilo v prosu; živi brez skrbi kot vrabec v prosu
 
agr. meti proso
SSKJ²
prósocialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je, se navdušuje za socializem: prosocialistični časopis; prosocialistična stranka, vlada / prosocialistična usmerjenost
SSKJ²
prosójen -jna -o prid. (ọ̄)
1. ki deloma prepušča svetlobo: prosojen papir; zavese so prosojne / prosojna meglica / ekspr. prosojna koža bolnikovega obraza / ekspr. njegove shujšane, prosojne roke so omahnile na odejo
 
tisk. prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka
// ekspr. jasen, čist: prosojno ozračje / prosojen dan
2. ekspr. ki se da z lahkoto doumeti, spregledati: preprosti, popolnoma prosojni stavki / njegova namera je prosojna
    prosójno prisl.:
    prosojno tanke zavese
SSKJ²
prosójnica -e ž (ọ̑)
1. prosojna folija, ki se uporablja za prikazovanje besedila, slike z grafoskopom: pripravljati prosojnice; stran slovarja je fotokopirala na prosojnico
2. vsaka od strani računalniške predstavitve, namenjene projekciji: elektronske prosojnice; program za izdelavo prosojnic
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prosójnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost prosojnega: prosojnost tkanine, vode / ekspr. prosojnost belega vratu
SSKJ²
prósovjétski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
nekdaj ki je, se navdušuje za Sovjetsko zvezo: prosovjetska vlada / prosovjetska politika
SSKJ²
prospèh tudi prospéh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
star. razvoj, razcvet: zavzemati se za prospeh družbe; prospeh gospodarstva
SSKJ²
prospékcija -e ž (ẹ́)
geol. ogled, pregled zemljišča z namenom ugotoviti nahajališče rude, vode: opraviti prospekcijo / geol. žarg. prospekcija na uran
SSKJ²
prospékt -a m (ẹ̑)
1. reklami, obvestilu namenjen list, brošura s podatki, slikami
a) o kraju, pokrajini: dobiti prospekte v turističnem uradu; prospekt Bleda / turistični prospekti
b) o izdelku, podjetju: založba je razposlala prospekt letošnjih izdaj; zahtevati prospekt za pohištvo, o pohištvu
2. zastar. pogled, razgled2prospekt z vrha je bil čudovit; prospekt na morje
3. zlasti v ruskem okolju široka, ravna velemestna ulica: sprehajati se po prospektu / Nevski prospekt v Sankt Peterburgu
♦ 
gled. platno z naslikanim ozadjem
SSKJ²
prospéktor -ja m (ẹ́)
knjiž. rudosledec: prospektorji so iskali rudna nahajališča / geolog prospektor
SSKJ²
prosperírati -am nedov. (ȋ)
razvijati se, uspevati: prosperirati na gospodarskem področju / v boju bodo prosperirali najbolj hrabri
SSKJ²
prosperitéta -e ž (ẹ̑)
razvoj, razcvet: pospeševati prosperiteto; prosperiteta industrije, kmetijstva / gospodarska prosperiteta
SSKJ²
prospévati -am nedov. (ẹ́)
zastar. razvijati se, uspevati: poljedelstvo dobro prospeva / nekatere rastline prospevajo samo v mokri zemlji
SSKJ²
pròst prôsta -o stil. prid., prostêjši in prôstejši (ȍ ó)
1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement
// s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote
2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov
3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan samski stan
// ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; prosta programska oprema; ta programski paket je prost / prosti dostop odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv
4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste
5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine
6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge
7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta
8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival
9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu
10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal
11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak
● 
besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje
♦ 
anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; jezikosl. prosti stavek stavek z enim povedkom; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pisni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge
    prôsto stil. prostó prisl.:
    prosto se gibati; prosto razpolagati z denarjem; prosto stoječa kad; (navajati) prosto po Prešernu
     
    govoriti prosto brez pisne priprave, predloge
     
    šport. plavati sto metrov prosto plavati v kateremkoli slogu, navadno kravl; premet prosto premet brez hipne opore na rokah
    prôsti -a -o, v predložni zvezi prôsti in prósti sam.:
    užival je spoštovanje pri prostih in učenih; srečno so prišli na prosto ven; ležati na prostem zunaj; muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje; predstava na prostem / dati komu prôsto in prostó
SSKJ²
prosták -a m (á)
1. ekspr. prostaški človek: s takimi prostaki nočem več govoriti / kot psovka prostak pijani
2. star. preprost, neizobražen človek: učenjaki in prostaki
3. star. navadni vojak: degradirali so ga v prostaka / vojak prostak
SSKJ²
prostákinja -e ž (á)
ekspr. prostaška ženska: veljala je za prostakinjo
SSKJ²
prostáščina -e ž (ā)
knjiž. prostaštvo: bila je žrtev moževe prostaščine / ekspr. duhovna prostaščina
SSKJ²
prostáški -a -o prid.(á)
ki se vede, govori žaljivo, nedostojno, nemoralno: spet je bil zelo prostaški; prostaška ženska / prostaški izrazi; prostaške šale; njegovo obnašanje je prostaško
    prostáško prisl.:
    prostaško govoriti
SSKJ²
prostáštvo -a s (ȃ)
lastnost, značilnost prostaškega: prostaštvo tega človeka ga odbija; plemenitost in prostaštvo / prostaštvo njegovih besed ga je prizadelo
// prostaško dejanje ali ravnanje: njegovih prostaštev ni mogla pozabiti
SSKJ²
próstata -e ž (ọ̑)
anat. žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v sečnico, obsečnica: hipertrofija prostate / operirati koga na prostati
SSKJ²
prostiráča -e ž (á)
zastar. preproga: tla so bila prekrita z debelimi prostiračami / predposteljne prostirače
SSKJ²
prostírati -am nedov. (ī ȋ)
star. razprostirati, razgrinjati: dekle je prostiralo prte / hrasti prostirajo veje nad potjo; pred njim so se prostirala polja
SSKJ²
prostitúcija -e ž (ú)
1. opravljanje spolnih odnosov za plačilo: prepovedati prostitucijo; ukvarjati se s prostitucijo
2. ekspr., navadno s prilastkom pojav, da se odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi: politična prostitucija; prostitucija v umetnosti
SSKJ²
prostituíranec -nca m (ȋ)
ekspr. kdor je prostituiran: med otroki je bilo dosti prostituirancev / izsiljevalci, oderuhi in prostituiranci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prostituírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
1. opravljati spolne odnose za plačilo: dekle se je že zgodaj prostituiralo
2. ekspr. odpovedovati se načelom, idealom zaradi materialnih koristi: kot umetnik se je prostituiral
    prostituírati knjiž.
    delati, povzročati, da se kdo prostituira: prostituirati revna dekleta / prostituirati svoj talent
SSKJ²
prostitút -a m (ȗ)
moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: skupina prostitutk in prostitutov / moški prostituti
SSKJ²
prostitútka -e ž (ȗ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: postala je prostitutka; pristaniške, velemestne prostitutke; prostitutke po bordelih; cena prostitutke
SSKJ²
prosto... prvi del zloženk
nanašajoč se na prost: prostonosen, prostoročen, prostosrčen, prostotrosnica
SSKJ²
prostocarínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trgovanje, pri katerem ni treba plačati carine: odbor je izrazil podporo sklenitvi prostocarinskega sporazuma; razvoj prostocarinske dejavnosti; prostocarinska prodaja, trgovina / prostocarinska prodajalna v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine; prostocarinsko območje
SSKJ²
prostočásen -sna -o prid. (á)
nanašajoč se na čas, s katerim človek lahko razpolaga sam: prostor za prostočasne dejavnosti; prostočasne delavnice za mlade; sejem prostočasnih vozil
SSKJ²
prostodúšen -šna -o prid.(ū ȗ)
ki govori, ravna odkrito, iskreno, brez pomislekov: bil je prostodušen / prostodušen nasmeh
    prostodúšno prisl.:
    prostodušno povedati
SSKJ²
prostodúšnost -i ž (ū)
lastnost, značilnost prostodušnega človeka: vsi so se čudili njegovi prostodušnosti
SSKJ²
prostolás in prostolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
star. ki ima razpletene, razpuščene lase: prostolasa je stala pred ogledalom
SSKJ²
prostolístnica -e ž (ȋ)
nav. mn., bot. prostovenčnica
SSKJ²
prostomíseln -a -o [prostomisələn in prostomisəlnprid. (ȋ)
zastar. svobodomiseln: člani prostomiselnega društva
SSKJ²
prostomíslec -a [prostomisləcm (ȋ)
zastar. svobodomislec: nazori prostomislecev
SSKJ²
prostonároden -dna -o prid. (á)
zastar. ljudski: postaviti jezik na temelj prostonarodne govorice / prostonarodni pisatelj
SSKJ²
prostonôsen -sna -o prid. (ó ō)
arhit., v zvezi prostonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani:
SSKJ²
prostopášen -šna -o prid. (ā)
zastar. razuzdan, razvraten: prostopašno življenje
SSKJ²
prôstor -óra m (ó ọ́)
1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor
2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu dobro viden; prostor med zemljo in luno / hitro se orientira v prostoru / imeti strah pred odprtim, zaprtim prostorom; publ. letalo je kršilo zračni prostor
3. s stenami, ploskvami omejen del tega
a) kot enota za določen namen, zlasti v zgradbi: ogrevati, opremiti, prezračiti prostor; preiskali so vse prostore od kleti do podstrešja; iz sosednjega prostora je bilo slišati razburjene glasove; kuhinja, soba in drugi prostori / bivalni, stanovanjski prostori; delovni, klubski, poslovni prostor; šolski prostori; prostori galerije so že premajhni; prostor za sestanke / z oslabljenim pomenom: stanuje v kletnih prostorih v kleti; sestanek bo v prostorih šole v šoli
b) kot enota v čem sploh: podzemni rov se je razširil v visok prostor, poln kapnikov; prostor v valju meri pet kubičnih decimetrov
4. del zemeljske površine glede na prisotnost česa, kak namen: prostor meri nekaj hektarov; iskati nenaseljen, primeren prostor; na tem prostoru bo novo naselje / parkirni, tržni prostor / kupiti prostor na pokopališču / publ. razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru v Srednji Evropi / kot ukaz psu prostor
// del kake površine sploh glede na prisotnost česa, kak namen: položiti knjigo na prejšnji prostor; ostal je na svojem prostoru, skrit za zaveso
5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe: odstopiti komu svoj prostor v avtobusu; rezervirati dva prostora v gledališču; presesti se na prostor pri oknu
6. ed. potrebni del česa, ki komu, čemu omogoča nahajanje, bivanje kje: na polici, v avtomobilu je še dovolj prostora; prtljaga zavzema preveč prostora / dati, narediti komu prostor umakniti se mu / v hotelu je še nekaj prostora; zaradi pomanjkanja prostora šola ne more sprejeti vseh prosilcev; pren. v naši družbi ni prostora za take ljudi; v njenem srcu ni prostora za sovraštvo
// za sporočanje potrebni, uporabljivi del površine: revija je ves prostor namenila obravnavi tega vprašanja; na razglednici ni dosti prostora
7. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar je določeno z obstajanjem tega, kar izraža prilastek: v naš gospodarski, idejni prostor segajo različni vplivi / ta dogodek je zelo razgibal slovenski kulturni prostor slovensko kulturo, kulturno življenje; pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov življenje, življenjsko okolje
● 
publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum povečati možnosti; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi
♦ 
biol. medcelični prostor; življenjski prostor v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; fiz. breztežnostni prostor; prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; geom. evklidični prostor množica točk z lastnostjo, da je kvadrat razdalje katerihkoli dveh točk izražen z vsoto kvadratov razlik vseh istoimenskih koordinat točk v pravokotnem premočrtnem koordinatnem sistemu; mat. prostor skupnost elementov in odnosov med njimi; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; rad. režijski prostor; strojn. kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; teh. zgorevalni prostor prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin; um. dvoranski prostor; voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo; manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati
SSKJ²
prostórček -čka m (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od prostor: iskati prazen prostorček; odpočili so se na lepem prostorčku v gozdu / za to sobo je še en prostorček / pridobiti si prostorček v dekletovem srcu
SSKJ²
prostóren -rna -o prid., prostórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki ima sorazmerno veliko prostora: prostorna dvorana je bila polna; priti s prostorno torbo / prostoren trg, vrt
2. prostorski: prostorne razsežnosti / prostorna razporeditev
    prostórno prisl.:
    prostorno ločiti; biti prostorno omejen
SSKJ²
prostórje -a s (ọ̑)
knjiž. več prostorov, prostori: prazno prostorje v novi zgradbi / vesoljska prostorja; pren. prostorje domišljije
SSKJ²
prostornína -e ž (ī)
1. velikost prostora: izračunati prostornino; prostornina bazena, sobe
 
fiz. prostornina plina; geom. prostornina kocke, valja; navt. ladijska prostornina velikost prostora, ki ga zavzemajo tovor, stroji, posadka, potniki; strojn. delovna prostornina motorja gibna prostornina; gibna prostornina ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju
2. zastar. prostor: ogledati si podzemeljske prostornine / prostornina za igre
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prostornínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prostornino: prostorninska enota, mera; prostorninsko razmerje pri plinih / prostorninska stiska v šolah prostorska stiska
♦ 
fiz. prostorninski raztezek povečanje prostornine; les. prostorninski les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski meter enota za merjenje lesa glede na prostornino
SSKJ²
prostórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost prostornega: prostornost sobe / slika daje vtis prostornosti
SSKJ²
prostorôčen in prostoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
1. narejen s prosto roko, brez pripomočkov: prostoročna risba / prostoročno risanje
2. pri uporabi, izvajanju katerega so roke proste za druga opravila: prostoročni telefon; prostoročna naprava, slušalka / prostoročno klicanje, telefoniranje / prostoročno odklepanje in zaklepanje vozila; prostoročno upravljanje s strojem / prostoročna vožnja s kolesom pri kateri se krmila ne drži z nobeno roko
    prostorôčno in prostoróčno prisl.:
    prostoročno narejena keramika
SSKJ²
prostórski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na prostor: prostorski odnosi; prostorska razporeditev / sposobnost prostorskega predstavljanja / prostorsko urejanje naselij / prostorska omejenost ozemlja / prostorska stiska
♦ 
geom. prostorska geometrija geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami; stereometrija; prostorska krivulja krivulja, katere točke niso na isti ravnini; prostorska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi niso vsi na isti ravnini; min. prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; rad. prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem; urb. prostorsko planiranje
    prostórsko prisl.:
    prostorsko oblikovati, predstaviti; prostorsko ločen, oddaljen
SSKJ²
prostórskoinformacíjski -a -o prid. (ọ̄-ȋ)
nanašajoč se na informacije o prostoru: prostorskoinformacijski sistem; prostorskoinformacijska enota
SSKJ²
prostórskost -i ž (ọ̄)
knjiž. značilnost prostorskega: prostorskost predmetov; časovnost in prostorskost / pojmovati materijo kot čisto prostorskost
SSKJ²
prostosléd -a m (ẹ̑)
pravn., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno iskanje rudnine:
SSKJ²
prostosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
knjiž. preprost, odkritosrčen: prostosrčen človek; biti zelo prostosrčen
    prostosŕčno prisl.:
    prostosrčno hvaliti; prostosrčno misleč človek
SSKJ²
prostosŕčnost -i ž (ȓ)
knjiž. preprostost, odkritosrčnost: hribovska prostosrčnost
SSKJ²
prostóst -i ž (ọ̑)
stanje, lastnost prostega:
a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili
b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost
● 
boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih
♦ 
ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; pravn. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja
SSKJ²
prostósten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na prostost: prostostni občutek
 
pravn. prostostna kazen kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v zavodu za prestajanje kazni zapora
SSKJ²
prostostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki stoji samostojno, ima lastno podlago, oporo: prostostoječi gospodinjski aparati; prostostoječi hladilnik; prostostoječi kip
SSKJ²
prostotrgovínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prosto trgovino: prostotrgovinski sporazum; prostotrgovinsko območje; prostotrgovinska združenja
SSKJ²
prostotrósnica -e ž (ọ̑)
nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi na trosnih podstavkih, Basidiomycetes: zaprtotrosnice in prostotrosnice
SSKJ²
prostotŕžen -žna -o prid. ()
prostotrgovinski: prostotržni sporazum; regionalna prostotržna območja
SSKJ²
prostovênčnica -e ž (ȇ)
nav. mn., bot. rastline, ki nimajo zraslih venčnih listov, Dialypetalidae: cvetno odevalo pri prostovenčnicah
SSKJ²
prostovóljec -jca m (ọ̑)
kdor se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje: prostovoljci so stopili iz vrste; iskati prostovoljce za nevarno delo
// kdor stopi prostovoljno v vojsko: prostovoljci so takoj dobili orožje; četa prostovoljcev; boriti se kot prostovoljec / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok
SSKJ²
prostovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo
 
šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
    prostovóljno prisl.:
    prostovoljno narediti, se odločiti
SSKJ²
prostovóljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
biti prostovoljec, opravljati prostovoljsko delo: dve leti je prostovoljila na šoli v neki afriški vasi; prostovoljiti kot zdravnik
SSKJ²
prostovóljka -e ž (ọ̑)
ženska, ki se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje: prostovoljke so takoj odšle na delo; skupina prostovoljk / bolničarka prostovoljka
// ženska, ki stopi prostovoljno v vojsko: boja se je udeležila kot prostovoljka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prostovóljnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost prostovoljnega: prostovoljnost odločitve / spoštovati načelo prostovoljnosti
SSKJ²
prostovóljski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prostovoljce ali prostovoljstvo: stopiti v prostovoljsko četo / prostovoljski rok
SSKJ²
prostovóljstvo -a s (ọ̑)
pojav ali dejstvo, da je kdo prostovoljec: biti ponosen na sinovo prostovoljstvo / njegovo dvomesečno prostovoljstvo se je bližalo koncu
SSKJ²
prostozidár -ja m (á)
zgod. pripadnik prostozidarstva: emblem prostozidarjev
SSKJ²
prostozidárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na prostozidarje ali prostozidarstvo: prostozidarsko gibanje / prostozidarska loža osnovna organizacijska enota prostozidarjev
SSKJ²
prostozidárstvo -a s (ȃ)
zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja: prostozidarstvo na Slovenskem
SSKJ²
prostrán -a -o prid. (ā á)
ki ima veliko ploskovno razsežnost: gozd je zelo prostran; prostrana ravnina; lepa in prostrana vas / ekspr. sprejel ga je v prostrani sobi veliki, prostorni / ekspr. vsa prostrana domovina
SSKJ²
prostránost -i ž (á)
lastnost, značilnost prostranega: prostranost gozdov, pokrajine / prostranost vesolja / ekspr. izgubiti se v neskončni prostranosti
SSKJ²
prostránstvo -a s (ȃ)
prostran, obširen svet, prostor: nenaseljena prostranstva v Sibiriji; to so še neraziskana prostranstva
// lastnost, značilnost takega sveta, prostora: nepregledno prostranstvo oceana / ekspr. izgubil se je v prostranstvu teme
SSKJ²
prostréti -strèm dov., prostŕl (ẹ́ ȅ)
star. razprostreti, razgrniti: prostreti prt / otrok je prostrl roke k materi razširil
    prostŕt -a -o:
    preproga, prostrta pred kaminom
SSKJ²
prosvéta -e ž (ẹ̑)
1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno: prizadevati si za prosveto / ljudska, zdravstvena prosveta / širiti prosveto na vasi
2. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, izobraževanjem: delati v prosveti; sredstva za prosveto so zagotovljena
SSKJ²
prosvétar tudi prosvetár -ja m (ẹ̑; á)
šol. žarg. prosvetni delavec: strokovno posvetovanje prosvetarjev
SSKJ²
prosvétarka tudi prosvetárka -e ž (ẹ̑; á)
šol. žarg. prosvetna delavka: kot prosvetarka je delovala po Sloveniji
SSKJ²
prosvétarski tudi prosvetárski -a -o prid. (ẹ̑; á)
nanašajoč se na prosvetarje: prosvetarski sestanki
SSKJ²
prosvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prosveto:
a) prosvetno delo, življenje / prosvetni dom; kulturno-prosvetno društvo
b) prosvetna služba je težka / prosvetni delavec
 
ped. prosvetno-pedagoška služba nekdaj strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu
SSKJ²
prosvetítelj -a m (ȋ)
kdor koga prosvetljuje: narodni buditelj in prosvetitelj / slovanska prosvetitelja Ciril in Metod
SSKJ²
prosvetíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prosvetitelje: prosvetiteljsko delovanje / prosvetiteljska doba razsvetljenska doba
SSKJ²
prosvetlíti -ím dov., prosvétli in prosvêtli; prosvétlil (ī í)
s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: prosvetliti delavce, kmete / zdravstveno prosvetliti
    prosvetljèn -êna -o:
    prosvetljeni narodi
     
    prosvetljeni absolutizem razsvetljeni absolutizem
SSKJ²
prosvetljênec -nca m (é)
razsvetljenec: enciklopedisti in prosvetljenci
SSKJ²
prosvetljênost -i ž (é)
značilnost prosvetljenega človeka: visoka stopnja prosvetljenosti / doseči zdravstveno prosvetljenost
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prosvetljênski -a -o prid. (é)
razsvetljenski: prosvetljenska miselnost / prosvetljensko obdobje
SSKJ²
prosvetljênstvo -a s (ē)
razsvetljenstvo: ideje prosvetljenstva / prosvetljenstvo in predromantika
SSKJ²
prosvetljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prosvetljevanje: prosvetljevalna vloga knjige / knjiž. prosvetljevalni proces
SSKJ²
prosvetljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prosvetljevati: prosvetljevanje podeželskega prebivalstva / zdravstveno prosvetljevanje
SSKJ²
prosvetljeváti -újem nedov. (á ȗ)
s poučevanjem, izobraževanjem prizadevati si, da bi kdo mislil, delal brez predsodkov, razumno: prosvetljevati kmečko prebivalstvo / zdravstveno prosvetljevati
SSKJ²
prosvétnik -a m (ẹ̑)
knjiž. prosvetni delavec: zbrali so se vsi prosvetniki kraja
SSKJ²
proščênje -a s (é)
v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo pri podružnični cerkvi proščenje / iti na proščenje
SSKJ²
proščênjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na proščenje: proščenjsko slavje / proščenjska nedelja
SSKJ²
próšek -a m (ọ̑)
sladko vino, navadno iz posušenih grozdnih jagod: steklenica prošeka / dalmatinski prošek
SSKJ²
próšenje -a s (ọ́)
glagolnik od prositi: brez prošenja jim je dal hrane in pijače; dolgo prošenje
SSKJ²
prôšlost -i ž (ó)
zastar. preteklost: prošlost in sedanjost / živel je ob spominih na prošlost
SSKJ²
prôšnja -e ž (ó)
želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel
// sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo
 
ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali
 
adm. vložiti prošnjo
SSKJ²
prôšnji -a -e prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na prošnjo: narediti več prošnjih poti po uradih
♦ 
rel. prošnji dnevi trije dnevi pred vnebohodom; prošnja procesija procesija, navadno za dobro letino, 25. aprila in na prošnje dneve
SSKJ²
prôšnjica1 -e ž (ó)
ekspr. manjšalnica od prošnja: izpolnili so ji vsako prošnjico
SSKJ²
prošnjíca2 -e ž (í)
star. prosilka: žalostni obrazi prošnjic
SSKJ²
prošnjík -a m (í)
star. prosilec: ustreči prošnjiku / za vsako izpraznjeno mesto se je javilo več prošnjikov
SSKJ²
pròšt prôšta m (ȍ órel.
1. predstojnik kapitlja: kanoniški seji je načeloval prošt; prošt in kanoniki / stolni prošt
2. naslov za predstojnika pomembnejše župnije: metliški prošt
SSKJ²
proštíja -e ž (ȋ)
hiša, namenjena za prebivanje prošta: zidati proštijo; stanovati v proštiji
SSKJ²
proštíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na proštijo: proštijski vhod / proštijska cerkev
SSKJ²
prót -a m (ọ̑)
šiba, palica: odrezati v grmu prot; natepsti otroka s protom; leskov, vrbov prot / košare iz prota iz protja / ribiški prot ribiška palica
 
zool. suhi prot žuželka paličastega telesa, brez kril; paličnjak
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
próta -e in -a m (ọ̑)
protojerej: pogreb je vodil prota
SSKJ²
protagoníst -a m (ȋ)
1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana
 
gled. igralec s pomembno, vidno vlogo
2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je mladina
SSKJ²
protagonístka -e ž (ȋ)
1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb ženskega spola v gledališkem, literarnem delu: odlična igra obeh protagonistk
2. publ., z rodilnikom vodilna ženska, skupina sploh: protagonistka domače sodobne umetnosti / protagonistke večera
SSKJ²
protaktínij -a m (í)
kem. redka, težka radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Pa:
SSKJ²
protamín -a m (ȋ)
biol., kem. enostavna bazična beljakovina v celičnem jedru: protamini in histoni
SSKJ²
prótast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz protja: star protast kovček
♦ 
min. protasta rudnina rudnina, ki ima zrna razporejena v eni smeri in debela od 3 do 4 mm
SSKJ²
proteáza -e ž (ȃ)
biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj beljakovin in podobnih snovi: delovanje proteaz / encimi proteaze
SSKJ²
proteín -a m (ȋ)
biol., kem. beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin: rastlinski, živalski proteini; pomanjkanje proteinov v organizmu
SSKJ²
proteínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na protein: proteinska molekula
 
agr. proteinska krmila
SSKJ²
prótej -a m (ọ̑)
zool. človeška ribica, proteus: gojiti proteje v laboratorijih
SSKJ²
prótejski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. sposoben spreminjati svojo obliko, videz: protejska narava človeka / umetnost je protejska
SSKJ²
protékcija -e ž (ẹ́)
1. navadno neupravičena prednost, ugodnost: zadnji pride in prvi dobi, to je protekcija; imeti protekcijo pri direktorju, učitelju
2. knjiž. pokroviteljstvo, podpora vplivne, visoke osebe z namenom, da dobi kdo glede na druge prednost, ugodnost: iskati protekcijo; ni uspel kljub zelo vplivnim protekcijam
SSKJ²
protékcijski in protekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ)
nanašajoč se na protekcijo: odklanjati protekcijske metode / protekcijsko imenovanje
SSKJ²
protekcionáštvo -a s (ȃ)
slabš. pojav, da kdo ima, uživa protekcijo: boriti se proti protekcionaštvu; klikarstvo in protekcionaštvo
SSKJ²
protekcioníst -a m (ȋ)
pristaš protekcionizma: pravi, tipični protekcionisti; ambicije protekcionistov / kmetijski protekcionisti
SSKJ²
protekcionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na protekcioniste ali protekcionizem: protekcionistični ukrepi; protekcionistična politika / protekcionistična carina zaščitna carina
SSKJ²
protekcionízem -zma m (ī)
knjiž. dajanje, uživanje protekcije: boriti se proti protekcionizmu; protekcionizem in diskriminacija
 
ekon. politika, ki ščiti domače proizvajalce pred tujimi s carino, prepovedmi
SSKJ²
protektírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. na novo nanašati plast gume na obod avtomobilskega plašča: protektirati avtomobilske gume
SSKJ²
protéktor -ja m (ẹ́)
knjiž. pokrovitelj, zaščitnik: iskati vplivne protektorje / protektor šole
 
teh. zunanja gumena plast avtomobilskega plašča, ki ščiti nosilno ogrodje
SSKJ²
protektorát -a m (ȃ)
polit. na mednarodni pogodbi temelječe pokroviteljstvo, (delna) oblast ene države nad drugo ali nad določenim ozemljem: dobiti, imeti protektorat; gospodarsko, vojaško slabotna država je morala sprejeti protektorat; biti pod protektoratom
// država, ozemlje pod takim pokroviteljstvom, (delno) oblastjo: nekdanji protektorat je postal samostojna država
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
protéktorski -a -o prid. (ẹ́)
knjiž. pokroviteljski, zaščitniški: protektorska vloga / ekspr. protektorski nasmeh
SSKJ²
protést -a m (ẹ̑)
javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protest jih je presenetil; kljub protestom so nadaljevali delo; končati govor s protestom; množičen protest; ogorčen, oster protest; politični, socialni protesti; protest delavcev, organizacije; protest zaradi nasilja, proti nasilju; ekspr. izjava je povzročila vihar protestov / sprejeti odločitev brez protesta; v znak protesta zapustiti zborovanje / časopisi objavljajo proteste; poslati komu protest / ta film je protest proti vojni; tudi molk je protest
♦ 
fin. menični protest uradna potrditev, da menica ni bila plačana ali akceptirana; polit. protest uradno sporočilo, s katerim izrazi država drugi državi v zvezi z določenim njenim dejanjem, namenom svoje nasprotovanje, nezadovoljstvo
SSKJ²
protestánt in protestànt -ánta m, im. mn. tudi protestántje (ā á; ȁ á)
pripadnik protestantske vere: protestanti in katoličani
SSKJ²
protestántika -tik s mn., daj. protestántikam, mest. protestántikah, or. protestántikami (á ȃ, daj., mest., or. á)
lit. dela protestantskih piscev ali razprave o njih: izdati slovenska protestantika
SSKJ²
protestantízem -zma m (ī)
krščanska vera, ki priznava Sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom
// nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest
SSKJ²
protestántka -e ž (ā)
pripadnica protestantske vere: na njegovo željo je postala protestantka
SSKJ²
protestántovski -a -o prid. (á)
protestantski: protestantovski duhovnik / protestantovske dežele
SSKJ²
protestántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na protestante ali protestantizem: protestantski duhovnik / slovenski protestantski pisci / baptisti, metodisti in druge protestantske cerkve
 
rel. protestantska vera krščanska vera, ki priznava Sveto pismo za edino versko avtoriteto
SSKJ²
protestántstvo -a s (ā)
protestantizem: razširjevalci protestantstva
SSKJ²
protésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na protest: protestna izjava; protestno zborovanje / protestni pesnik; protestne pesmi
 
polit. protestna nota
    protéstno prisl.:
    protestno zapustiti sejo
SSKJ²
protestíranje -a s (ȋ)
glagolnik od protestirati: protestiranje proti vojni
SSKJ²
protestírati -am nedov. in dov. (ȋ)
javno izražati nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protestirati zaradi nasilja, krivičnega sklepa; protestirati proti oboroževanju; protestirati na seji; protestirati z bojkotom, odhodom; glasno, odločno, pisno protestirati / tako je odločeno. Protestiram
♦ 
fin. protestirati menico uradno potrditi, da menica ni bila plačana ali akceptirana
SSKJ²
protéstnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki protestira: transparent protestnice; zahteve protestnic
SSKJ²
protéstnik -a m (ẹ̑)
kdor protestira: skupina protestnikov se je zbrala na trgu / pesniški protestniki
SSKJ²
protétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na protetiko: protetična dela / protetični oddelek
♦ 
jezikosl. protetični glas soglasnik, navadno j ali v, ki se pojavlja pred samoglasnikom na začetku besede
SSKJ²
protétika -e ž (ẹ́)
1. veda o protezah: strokovnjak za protetiko / zobna protetika
2. pog. protetični oddelek: poslati koga na protetiko
3. protetični pripomočki: izdelovati protetiko
SSKJ²
próteus -a m (ọ̑)
zool. repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah krasa, človeška ribica: raziskovati življenje proteusa
SSKJ²
protéza -e ž (ẹ̑)
priprava, ki nadomešča manjkajoče dele telesa, navadno ude, zobe: namesto roke je imela protezo; pripeti, sneti protezo; lesena, jeklena proteza; invalid s protezo / nožna, zobna proteza
SSKJ²
protézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na protezo: težo telesa je prenesel s protezne noge na zdravo / protezna delavnica
SSKJ²
protéznik -a m (ẹ̑pog.
kdor ima, nosi protezo:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
protežíranec -nca m (ȋ)
kdor je protežiran: direktorjev protežiranec
SSKJ²
protežíranje -a s (ȋ)
glagolnik od protežirati: protežiranje sorodnikov / protežiranje mater in otrok
SSKJ²
protežírati -am nedov. (ȋ)
dajati komu glede na druge določeno prednost, pomoč; podpirati, ščititi: protežirati sorodnike, znance; protežirati koga pri hrani / država to gospodarsko vejo protežira
    protežíran -a -o:
    protežirani učenci
SSKJ²
próti1 prisl. (ọ̑)
1. izraža nasprotovanje, odpor: biti, govoriti proti; glasovati proti / pred odločitvijo preudariti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti / kot vljudnostna fraza ali imate kaj proti, če prisedem
2. zastar. naproti, nasproti1iti komu proti; veter piha proti / glasovi proti; dokazi za in proti; sam.:, ekspr. dovolj mi je teh tvojih proti
SSKJ²
proti2 predl., z dajalnikom
1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo
2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki
3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri
4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom
// za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata
5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki
6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub
7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi
8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim
9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki
10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo
// za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim
11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo
● 
ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ 
fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj
SSKJ²
proti... ali próti... predpona v sestavljenkah (ọ̑)
za izražanje
a) nasprotovanja, odpora: protibirokratski, protifašist, protirevolucionaren / protidokaz, protikandidat
b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: protisredstvo, protistrup
c) nasprotja, nasprotovanja: protinaraven, protizakonit
č) varovanja, zaščite: protihrupen, protiplinski
d) povrnitve, nadomestitve: protiusluga, protivrednost
e) povračila, odgovora: protinapad, protiofenziva
f) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: protikot, protinožec, protiveter
SSKJ²
prótiabsolutístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti absolutizmu: protiabsolutistično gibanje / protiabsolutistična pesem
SSKJ²
prótiákcija -e ž (ọ̑-á)
z akcijo izzvana nasprotna akcija: protiakcija je spremenila vse načrte / vojaška protiakcija / knjiž. akcija in protiakcija reakcija
SSKJ²
prótialergíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
1. ki ne povzroča alergijske reakcije: astmatikom priporočajo protialergijske vzglavnike; protialergijska posteljnina
2. ki deluje proti alergiji: protialergijsko mazilo; zdravljenje s protialergijskimi zdravili
SSKJ²
prótialkohólen -lna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti alkoholizmu: protialkoholno gibanje
SSKJ²
prótiamerikanízem -zma m (ọ̑-ī)
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike: glasniki protiamerikanizma v Evropi; krepitev, naraščanje protiamerikanizma; vzroki za protiamerikanizem / graditi politiko na protiamerikanizmu; valovi protiamerikanizma
SSKJ²
prótiamêriški -a -o prid. (ọ̑-ȇ)
ki je proti Američanom ali Ameriki: protiameriška dejavnost; protiameriške demonstracije; protiameriška čustva; poulični protestniki so vzklikali protiameriška gesla
SSKJ²
prótiangléški -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki je proti Angležem ali Angliji: kraj je bil središče protiangleškega upora
SSKJ²
prótiargumènt -ênta m (ọ̑-ȅ ọ̑-é)
protidokaz: navajati prepričljive protiargumente
SSKJ²
prótiatómski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti izkoriščanju atomske energije, proti atomskemu orožju: protiatomsko gibanje / zgraditi protiatomsko zaklonišče
SSKJ²
prótiaviónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
voj. protiletalski: protiavionski top / protiavionska zaščita
SSKJ²
prótiavstríjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti Avstrijcem ali Avstriji: protiavstrijske demonstracije
SSKJ²
prótibaktêrijski -a -o prid.(ọ̑-é)
ki deluje proti bakterijam: protibakterijski učinek; protibakterijske snovi; protibakterijsko delovanje antioksidantov; protibakterijska zdravila
    prótibaktêrijsko prisl.:
    izvlečki delujejo protibakterijsko in protivnetno
SSKJ²
prótibeséda -e ž (ọ̑-ẹ̑)
knjiž., ekspr. z besedo izzvana nasprotna beseda: vsaka beseda je v poslušalcih vzbudila protibesedo
SSKJ²
prótibirokrátski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti birokraciji: protibirokratska satira
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótiblókovski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti političnim ali vojaškim blokom: protiblokovsko gibanje / protiblokovska usmerjenost
SSKJ²
prótibolečínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki deluje proti bolečinam: protibolečinska injekcija, tableta; protibolečinska terapija / protibolečinska ambulanta
SSKJ²
prótiboljševíški -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
v začetku 20. stoletja ki je proti boljševizmu: protiboljševiške akcije
SSKJ²
protíca -e ž (í)
zastar. šiba, palica: s protico privezati drevesce h kolu / košare iz protic iz protja / vzel je protico in odšel lovit ribe ribiško palico
SSKJ²
próticelulíten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki deluje proti celulitu: proticelulitni gel, pripravek; proticelulitna krema; proticelulitna dieta, masaža, nega, terapija / sredstva s proticelulitnim delovanjem
SSKJ²
próticerkvén -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki je proti Cerkvi: proticerkveno delovanje / proticerkveni spisi
SSKJ²
protìč -íča in prótič -a m (ȉ í; ọ̑)
manjšalnica od prot: s protičem privezati rastlino h kolu
SSKJ²
prótičlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti človeku: pesnikov obračun s protičloveškimi in protinarodnimi silami / ekspr. protičloveško ravnanje okupatorjev nečloveško
SSKJ²
prótidajátev -tve ž (ọ̑-ȃ)
dajatev, s katero se povrne določena dajatev: dobiti primerno protidajatev
SSKJ²
prótidámping in protidumping -a [druga oblika prótidámping- tudi prótidúmping-m (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȗ)
ekon. kar je nasprotno, se uporablja proti dampingu: sporazum o protidampingu; nova pravila v protidampingu; protidamping in omejitve uvoza / zlorabljati protidamping
SSKJ²
prótidámpinški in protidumpinški -a -o [druga oblika prótidámpinški tudi prótidúmpinškiprid. (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȗ)
nanašajoč se na protidamping: protidampinški postopki, ukrepi, zakoni; protidampinška carina; uvedba dokončnih, začasnih protidampinških dajatev; vložiti protidampinško tožbo
SSKJ²
prótidélavski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti delavcem: protidelavski predlog zakona
SSKJ²
prótidélec -lca m (ọ̑-ẹ̄)
fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj; antidelec: odkriti nov protidelec
SSKJ²
prótidemokrátičen -čna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti demokraciji: protidemokratične sile / protidemokratična državna ureditev
SSKJ²
prótidemonstrácija -e ž (ọ̑-á)
z demonstracijo izzvana nasprotna demonstracija: preprečiti protidemonstracijo
SSKJ²
prótidepresíven -vna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki deluje proti depresiji: protidepresivna pilula za odvajanje od nikotina; protidepresivno sredstvo / protidepresivni učinek; protidepresivno delovanje
SSKJ²
prótidímen -mna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki varuje pred dimom: protidimna stena, zaščita, zavesa / protidimni alarm
SSKJ²
prótidinástičen -čna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti dinastiji: protidinastično gibanje
SSKJ²
prótidogmátičen -čna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti dogmi, dogmatizmu: protidogmatična smer / ekspr. protidogmatična kulturna miselnost
SSKJ²
prótidokàz -áza m (ọ̑-ȁ ọ̑-á)
dokaz, ki nasprotuje določenemu dokazu: navesti protidokaze
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótidragínjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti draginji: protidraginjski ukrepi, zakoni
SSKJ²
prótidrúžben -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti družbenemu redu, družbi: protidružbeno delovanje
SSKJ²
prótidržáven -vna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti državi: obtožen je bil zaradi protidržavnega delovanja / slabš. protidržavni elementi
SSKJ²
prótidržávnost -i ž (ọ̑-á)
lastnost, značilnost protidržavnega: protidržavnost dejanja je očitna / biti osumljen protidržavnosti protidržavnega delovanja, mišljenja
SSKJ²
prótiduhôvniški -a -o prid. (ọ̑-ó)
ki je proti duhovnikom: protiduhovniški krogi
SSKJ²
prótiduhôvski -a -o prid. (ọ̑-ó)
star. protiduhovniški: protiduhovsko izobraženstvo
SSKJ²
protidumping ipd. gl. protidamping ipd.
SSKJ²
prótifašíst -a m (ọ̑-ȋ)
kdor je proti fašizmu: biti odločen protifašist
SSKJ²
prótifašístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti fašizmu: protifašistična organizacija; protifašistično gibanje
SSKJ²
prótifašístka -e ž (ọ̑-ȋ)
ženska, ki je proti fašizmu: aktivna protifašistka
SSKJ²
prótifevdálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: protifevdalna miselnost; protifevdalne težnje
SSKJ²
prótifitóftoren -rna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
v zvezi protifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih protifitoftorne službe
SSKJ²
prótiglobalíst -a m (ọ̑-ȋ)
kdor je proti globalizmu: podpirati protiglobaliste; demonstracije, protest, shod protiglobalistov; spopad s protiglobalisti; mirovniki in protiglobalisti
SSKJ²
prótiglobalístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti globalizmu: protiglobalistični protestniki; protiglobalistične demonstracije; protiglobalistično gibanje / protiglobalistična gesla
SSKJ²
prótiglobalizácija -e ž (ọ̑-á)
miselnost, ki je proti globalizaciji: vplivi globalizacije in protiglobalizacije / južnoameriška protiglobalizacija mislenost, da naj južnoameriške države gospodarsko ne bodo preveč odvisne od tujine, zlasti zahodnih držav
SSKJ²
prótiglobalizacíjski in prótiglobalizácijski -a -o prid. (ọ̑-ȋ; ọ̑-á)
ki je proti globalizaciji: protiglobalizacijski protesti; protiglobalizacijske demonstracije; protiglobalizacijsko gibanje / protiglobalizacijska gesla
SSKJ²
prótiglobalízem -zma m (ọ̑-ī)
gibanje proti globalizmu: evropski, slovenski, svetovni protiglobalizem; ideolog, pionir protiglobalizma; naraščanje protiglobalizma / mehki protiglobalizem
SSKJ²
prótigovórnik -a m (ọ̑-ọ̑)
kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika: ljudje so napeto poslušali protigovornika
SSKJ²
prótihábsburški -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti dinastiji Habsburžanov: protihabsburška politika
SSKJ²
prótihítlerjevski -a -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu: protihitlerjevski boj / publ. članice protihitlerjevske koalicije
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótihrúpen -pna -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki varuje pred hrupom: protihrupni nasip / protihrupna zaščita
SSKJ²
prótiígra -e ž (ọ̑-ȋ)
nav. ekspr. nasprotovanje komu zaradi različnih idej, koristi; nasprotna igra: politična protiigra
 
gled. igra v drami, katere nosilec je antagonist
SSKJ²
prótiigrálec -lca [protiigrau̯cam (ọ̑-ȃ)
ekspr. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: protiigralec vladarja, vladarju / ljubezenski, politični protiigralec nasprotnik, tekmec
 
gled. nosilec nasprotne igre v drami; antagonist
SSKJ²
prótiigrálka -e [protiigrau̯kaž (ọ̑-ȃ)
ekspr. ženska, ki komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: imela je vlogo protiigralke
SSKJ²
prótiimperialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti imperializmu: enotnost protiimperialističnih sil / protiimperialistične vojne
SSKJ²
prótiinflacíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ekon. ki je proti inflaciji: protiinflacijski ukrepi
SSKJ²
prótiíslamski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti islamu: protiislamska politika, propaganda; protiislamsko razpoloženje; zastopali so protiislamska stališča / protiislamske izjave
SSKJ²
prótiitalijánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Italijanom ali Italiji: protiitalijanske demonstracije
SSKJ²
prótiizjáva -e ž (ọ̑-ȃ)
izjava kot odziv na nasprotujočo izjavo: politik, publicist je napovedal protiizjavo; odgovoriti komu s prepričljivo protiizjavo
SSKJ²
prótijanzenístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti janzenizmu: protijanzenistična duhovščina
SSKJ²
prótijêdrski -a -o prid. (ọ̑-ē)
ki je proti izkoriščanju atomske energije, proti jedrskemu orožju: protijedrske demonstracije / protijedrska zaščita
SSKJ²
prótijúdovski -a -o prid. (ọ̑-ú)
ki je proti Judom: protijudovska gonja
SSKJ²
prótijugoslovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Jugoslovanom ali Jugoslaviji: protijugoslovanska propaganda emigrantskih organizacij
SSKJ²
prótijunák -a m (ọ̑-á)
negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom: glavni protijunak / klišejski protijunak
// oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti: premagal ga je pogumni protijunak / mitološki protijunak
SSKJ²
prótikadílski -a -o [protikadilski tudi protikadiu̯skiprid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti kajenju (v javnih prostorih): protikadilski ukrepi; protikadilska kampanja / protikadilski zakon
SSKJ²
prótikandidát -a m (ọ̑-ȃ)
kandidat, ki nastopa proti določenemu kandidatu: postavili so mu protikandidata
SSKJ²
prótikandidátka -e ž (ọ̑-ȃ)
kandidatka, ki nastopa proti določenemu kandidatu: močna, resna protikandidatka; glavna protikandidatka v drugem krogu; protikandidatka za mesto ravnatelja / županska protikandidatka
SSKJ²
prótikapitalístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti kapitalizmu: protikapitalistično delovanje
SSKJ²
prótikatóliški -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti katolištvu: protikatoliška usmerjenost
SSKJ²
prótiklerikálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti klerikalizmu: protiklerikalni nazori
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótiklerikalízem -zma m (ọ̑-ī)
nazor, ki je proti klerikalizmu: pristaš protiklerikalizma
SSKJ²
prótikoloniálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti kolonializmu ali kolonialni državi: protikolonialni boji v Afriki
SSKJ²
prótikomuníst -a m (ọ̑-ȋ)
kdor je proti komunizmu: najprej je bil goreč privrženec ruske revolucije, po obisku ZSSR pa je postal zagrizen protikomunist
SSKJ²
prótikomunístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti komunizmu: protikomunistična usmerjenost
SSKJ²
prótikomunízem -zma m (ọ̑-ī)
nazor, ki je proti komunizmu: napadal je njegov protikomunizem
SSKJ²
prótikorozíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
metal. ki preprečuje korozijo: protikorozijska sredstva / protikorozijska odpornost
SSKJ²
prótikorupcíjski in prótikorúpcijski -a -o prid. (ọ̑-ȋ; ọ̑-ú)
ki je proti korupciji: protikorupcijski ukrepi; protikorupcijska preiskava; protikorupcijsko delovanje / protikorupcijska komisija
SSKJ²
prótikót -a m (ọ̑-ọ́)
knjiž. nasprotni kot: protikot izložbe
 
geom. protikota kota na isti strani prečnice dveh premic in na istih straneh prve in druge premice
SSKJ²
prótikrálj -a m (ọ̑-á)
kralj, ki je izvoljen, postavljen proti še vladajočemu kralju: spopadi s protikraljem
SSKJ²
prótikrítika -e ž (ọ̑-í)
s kritiko izzvana nasprotna kritika: na kritiko odgovoriti s protikritiko
SSKJ²
prótikrščánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti krščanstvu: protikrščanska miselnost
SSKJ²
prótikultúra -e ž (ọ̑-ȗ)
nav. ekspr. kar nasprotuje, je nasprotno (prevladujoči) kulturi: feministična protikultura; protikultura evropskih hipijev; pripadniki protikulture / protikultura in porabništvo
SSKJ²
prótikultúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti kulturi: protikulturne težnje
SSKJ²
prótiletálski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
voj. ki je, se uporablja proti letalom: protiletalsko topništvo / protiletalska obramba, zaščita / protiletalsko zaklonišče
SSKJ²
prótiljúdski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti ljudstvu, ljudski oblasti: protiljudsko delovanje / slabš. protiljudski elementi
SSKJ²
prótilútrovski -a -o prid. (ọ̑-ú)
nav. ekspr. ki je proti Lutru ali protestantizmu: protilutrovska smer / protilutrovski odloki
SSKJ²
prótimáfijski -a -o prid. (ọ̑-á)
ki je, deluje proti mafiji: protimafijski zakon; protimafijska komisija; protimafijska zakonodaja; protimafijsko tožilstvo / protimafijski boj, proces; protimafijska kultura
SSKJ²
prótimanjšínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je usmerjen, deluje proti manjšini: protimanjšinska kampanja, politika; protimanjšinska stališča; protimanjšinsko zborovanje / protimanjšinska gonja; protimanjšinsko vzdušje
SSKJ²
prótimarksístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti marksizmu: protimarksistična gonja
SSKJ²
prótimática -e ž (ọ̑-ā)
teh. matica, s katero se privije glavna matica: zavarovati vijak s protimatico
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótimilitarístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti militarizmu: protimilitaristične ideje
SSKJ²
prótimonarhístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti monarhizmu ali monarhiji: protimonarhistična stranka
SSKJ²
prótimonopólen -lna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti monopolu: podjetje je kršilo protimonopolne zakone; protimonopolna politika; protimonopolna tožba, zakonodaja
SSKJ²
prótimorálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je v nasprotju z moralo: protimoralno dejanje
SSKJ²
protín -a m (ȋ)
med. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline: muči ga protin; imeti protin; napad protina
SSKJ²
prótinacionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
protinaroden: protinacionalna politika
SSKJ²
prótinacíst -a m (ọ̑-ȋ)
kdor je proti nacizmu: borben protinacist; umetniki protinacisti
SSKJ²
prótinacístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti nacizmu: protinacistična gesla; protinacistično gibanje
SSKJ²
prótinačŕt -a m (ọ̑-ȓ)
načrt, ki nasprotuje določenemu načrtu: skupina strokovnjakov je izdelala protinačrt
SSKJ²
prótinapàd -áda m (ọ̑-ȁ ọ̑-á)
napad kot odgovor na nasprotnikov napad: protinapad je nasprotnika prisilil k umiku / ekspr. govornik je prešel v protinapad
 
šport. organizirati protinapad
SSKJ²
prótinapétost -i ž (ọ̑-ẹ̑)
elektr. napetost, ki deluje proti določeni napetosti: meriti protinapetost generatorja
SSKJ²
prótinapóleonski tudi prótinapoleónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑; ọ̑-ọ̑)
ki je proti Napoleonu: zagovarjati protinapoleonsko politiko / protinapoleonske vojne
SSKJ²
prótinaráven -vna -o prid. (ọ̑-á)
ki je v nasprotju z zakoni narave: protinaraven razvoj / protinaravno dejanje
SSKJ²
prótinarávnost -i ž (ọ̑-á)
lastnost, značilnost protinaravnega: protinaravnost dejanja / spolne protinaravnosti
SSKJ²
prótinároden -dna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti narodu: protinarodna politika; protinarodno delovanje
SSKJ²
prótinaskòk -óka in -ôka m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó)
naskok kot odgovor na nasprotnikov naskok: protinaskok je presenetil sovražnika / preiti v protinaskok
SSKJ²
protínast -a -o prid. (ȋ)
med. ki ima protin: protinast človek / protinaste noge
    protínasto prisl.:
    protinasto zviti prsti
SSKJ²
prótinátovec -vca m (ọ̑-ȃ)
kdor je proti Natu: bil je prepričan protinatovec; argumenti protinatovcev
SSKJ²
prótinátovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Natu: protinatovski aktivist; protinatovske demonstracije; protinatovska kampanja, propaganda; protinatovsko razpoloženje / protinatovski članek; protinatovski grafiti, transparenti; protinatovska gesla / država vzdržuje protinatovsko držo
SSKJ²
prótinatúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ)
knjiž. protinaraven: misel na smrt se mu je zdela protinaturna
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótinémški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti Nemcem ali Nemčiji: protinemške demonstracije; protinemška politika
SSKJ²
protinóžec -žca m (ọ̑)
knjiž. antipod: Avstralci niso pozabili, kakšno škodo so utrpeli njihovi protinožci Francozi
SSKJ²
protínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na protin: protinski napad / protinska bolezen
SSKJ²
prótiobveščeválen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev: protiobveščevalni oddelek / protiobveščevalna služba
SSKJ²
prótiofenzíva -e ž (ọ̑-ȋ)
ofenziva kot odgovor na nasprotnikovo ofenzivo: partizani so začeli protiofenzivo / preiti v protiofenzivo
SSKJ²
prótioklépen -pna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
voj. ki je, se uporablja proti oklepnim vozilom: protioklepno orožje / protioklepna brigada / protioklepna obramba
SSKJ²
prótioklópen -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
voj. protioklepen: protioklopno orožje / poveljnik protioklopne čete
SSKJ²
prótiokupátorski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti okupatorju: protiokupatorsko delovanje
SSKJ²
prótioróžje -a s (ọ̑-ọ̑)
voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju: izdelati učinkovito protiorožje
SSKJ²
prótipápeški -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti papežu: protipapeški pamflet
SSKJ²
prótipápež -a m (ọ̑-ȃ)
zgod. papež, ki je izvoljen, postavljen proti še živečemu papežu: protipapež v Avignonu
SSKJ²
prótipártijski -a -o prid. (ọ̑-á)
v socializmu ki je proti partiji: protipartijska skupina
SSKJ²
prótipartizánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti partizanom: protipartizanska ofenziva / protipartizanske enote
SSKJ²
prótipehôten -tna -o prid. (ọ̑-ó)
voj. ki je, se uporablja proti pehoti: protipehotna mina / protipehotna ovira
SSKJ²
prótipirátski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, deluje proti piratom ali piratstvu: protipiratski ukrepi, zakoni; protipiratska organizacija; protipiratska zakonodaja / protipiratski program; protipiratska tehnologija, zaščita
SSKJ²
protipisár -ja m (á)
zgod. pisarniški uradnik, navadno s kontrolno funkcijo: bil je grajski protipisar
SSKJ²
prótiplínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki varuje pred (strupenimi) plini: protiplinsko zaklonišče / protiplinska maska plinska maska
SSKJ²
prótipodmórniški -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
voj. ki je, se uporablja proti podmornicam: protipodmorniške bombe / protipodmorniška mreža, ovira
SSKJ²
prótipogòj -ója tudi -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó)
publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje
SSKJ²
prótipól -a m (ọ̑-ọ̑)
knjiž., navadno s prilastkom pol v odnosu do nasprotnega pola: vrednostni protipol; duhovnost je protipol nagona, nagonu / ekspr. bil je pravi protipol očeta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótipoménka -e ž (ọ̑-ẹ̑)
jezikosl. antonim: protipomenke in sopomenke
SSKJ²
prótiponúdba -e ž (ọ̑-ȗ)
ponudba kot odziv na že obstoječo, navadno konkurenčno: dati, dobiti, najaviti, poslati, pripraviti protiponudbo; odgovoriti s protiponudbo ponudba in protiponudba / prevzemna protiponudba; protiponudba za nakup delnic
SSKJ²
prótipostáven -vna -o prid. (ọ̑-á)
star. protizakonit: protipostavna odločba
SSKJ²
prótipostávka -e ž (ọ̑-ȃ)
fin. postavka na nasprotni strani drugega konta: vpisati protipostavko
SSKJ²
prótipostávljanje -a s (ọ̑-á)
knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu: protipostavljanje objektivne stvarnosti človeški subjektiviteti
SSKJ²
prótipotéza -e ž (ọ̑-ẹ̑)
šah. poteza kot odgovor na nasprotnikovo potezo; nasprotna poteza: s protipotezo je dobil kmeta
SSKJ²
prótipotrésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki naj prepreči, omili učinke potresa: protipotresna gradnja / protipotresni gradbeni predpisi
SSKJ²
prótipotrésnik -a m (ọ̑-ẹ̑grad.
zidak, navadno vogelni, skozi katerega se napelje armaturno železo: betonski protipotresnik
SSKJ²
prótipožáren -rna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti požaru: protipožarna sredstva / protipožarne alarmne naprave / protipožarna služba, zaščita
SSKJ²
prótiprášen -šna -o prid. (ọ̑-ā)
ki varuje pred prahom: protiprašna maska / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest
SSKJ²
prótipráven -vna -o prid.(ọ̑-ā)
ki je v nasprotju s pravom: protipravna prisvojitev zemljišča; protipravno dejanje
    prótiprávno prisl.:
    protipravno pridobljeno premoženje
SSKJ²
prótiprávnost -i ž (ọ̑-ā)
lastnost, značilnost protipravnega: protipravnost dejanja
SSKJ²
prótiprêdlog -óga m (ọ̑-é ọ̑-ọ́)
publ. predlog, ki nasprotuje določenemu predlogu; nasprotni predlog: skupina je objavila svoje protipredloge
SSKJ²
prótipritísk -a m (ọ̑-ȋ)
s pritiskom izzvan nasprotni pritisk: protipritisk predmeta na rezilo / protipritisk proti duhovnemu in političnemu pritisku
SSKJ²
prótipropagánda -e ž (ọ̑-ȃ)
določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: sovražnikova protipropaganda
SSKJ²
prótirahítičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
med. ki je, se uporablja proti rahitisu: protirahitično zdravilo
SSKJ²
prótirákav -a -o prid. (ọ̑-á)
ki deluje proti raku: protirakave snovi; protirakavo zdravilo / protirakavi učinek; protirakavo delovanje
SSKJ²
prótirakéta -e ž (ọ̑-ẹ̑)
voj. raketa za boj proti raketam: proizvodnja protiraket
SSKJ²
prótirakéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
voj. ki je, se uporablja proti raketam: protiraketni izstrelki / protiraketna obramba
SSKJ²
prótirazúmen -mna -o prid. (ọ̑-ú ọ̑-ū)
ki je v nasprotju z razumom: protirazumno ravnanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótirazúmnost -i ž (ọ̑-ú)
lastnost, značilnost protirazumnega: protirazumnost izrečenega
SSKJ²
prótirazúmski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti razumu: protirazumska miselna smer / protirazumski pojavi
SSKJ²
protiréčje -a s (ẹ̑)
star. protislovje, nasprotje: protirečja v drami
SSKJ²
prótireformácija -e ž (ọ̑-á)
zgod. delovanje Katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija
// doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo
SSKJ²
prótireformacíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
nanašajoč se na protireformacijo: protireformacijski voditelji / protireformacijske komisije
SSKJ²
prótireligiózen -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
protiverski: protireligiozna stališča
SSKJ²
prótirevolúcija -e ž (ọ̑-ú)
gibanje proti revoluciji z namenom vzpostaviti prejšnje stanje: poraz protirevolucije
SSKJ²
prótirevolucíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti revoluciji: protirevolucijske sile
SSKJ²
prótirevolucionár -ja m (ọ̑-á)
kdor nasprotuje revoluciji ali sodeluje v gibanju proti njej: oboroženi oddelki protirevolucionarjev
SSKJ²
prótirevolucionáren -rna -o prid. (ọ̑-ā)
ki je proti revoluciji: protirevolucionarno gibanje
SSKJ²
prótirežímski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti režimu: protirežimska skupina; protirežimska gesla
SSKJ²
prótirúski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti Rusom ali Rusiji: protiruske demonstracije
SSKJ²
prótisámoupráven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ-á)
ki je proti samoupravi ali samoupravljanju: protisamoupravno delovanje / birokratsko, protisamoupravno odločanje
SSKJ²
prótisemítski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti semitom, Judom: protisemitska gonja
SSKJ²
prótisíla -e ž (ọ̑-í)
s silo izzvana nasprotna sila: vsaka sila vzbudi protisilo
SSKJ²
prótislovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Slovanom: protislovanska politika
SSKJ²
protislôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek
 
filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge
    protislôvno prisl.:
    govoriti protislovno
SSKJ²
prótislovénski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti Slovencem ali Sloveniji: protislovenske demonstracije v Trstu / protislovenski časopis
SSKJ²
protislôvje -a s (ȏ)
1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo
2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje
♦ 
filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
SSKJ²
protislôvnost -i ž (ȏ)
značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótisméren -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄)
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili
SSKJ²
prótisnôv ž (ọ̑-ȏ)
protitelo: nastajanje protisnovi
SSKJ²
prótisociálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti socialnemu redu, družbi: protisocialen človek / protisocialne težnje
SSKJ²
prótisocialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti socializmu: protisocialistična smer
SSKJ²
prótisónčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / protisončna očala sončna očala
SSKJ²
prótisovjétski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
nekdaj ki je proti sovjetom ali Sovjetski zvezi: protisovjetska propaganda
SSKJ²
prótispočéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
knjiž. kontracepcijski: protispočetne tablete
SSKJ²
prótisrédstvo -a s (ọ̑-ẹ̑)
publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo
 
farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa
SSKJ²
protíst -a m (ȋ)
nav. mn., biol. enoceličar: razvoj protistov
SSKJ²
prótistáva -e ž (ọ̑-ȃ)
knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti
SSKJ²
prótistáven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ)
nanašajoč se na protistavo: protistavna primerjava
 
jezikosl. protistavna slovnica
SSKJ²
prótistorítev -tve ž (ọ̑-ȋ)
publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev
SSKJ²
prótistrésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki deluje proti stresu: protistresni program; protistresna terapija; redno je izvajal protistresne tehnike
SSKJ²
prótistrúja -e ž (ọ̑-ú)
knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja
SSKJ²
prótistrúp -a m (ọ̑-ȗ)
snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup
 
biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin
SSKJ²
prótisúnek -nka m (ọ̑-ȗ)
sunek kot odgovor na nasprotnikov sunek: z roko prestreči protisunek / vojaški protisunek
SSKJ²
prótisvetlôba -e ž (ọ̑-ó)
svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša
 
fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja
SSKJ²
prótisvetlôben -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō)
fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja:
SSKJ²
prótišpijonáža -e ž (ọ̑-ȃ)
knjiž. kontrašpijonaža, protivohunstvo: organizirati protišpijonažo
SSKJ²
prótitajkúnski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti tajkunom: protitajkunski ukrepi; protitajkunska kampanja; protitajkunska zakonodaja / protitajkunska vojna boj proti tajkunom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótitánkovec -vca m (ọ̑-ȃ)
voj. žarg. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke
SSKJ²
prótitánkovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
voj. ki je, se uporablja proti tankom: protitankovski top; protitankovske rakete / protitankovski jarki
 
knjiž. protitankovska pest bazuka, ročni minomet
SSKJ²
prótitelésce -a s (ọ̑-ẹ̑)
med. protitelo: organizem proizvaja protitelesca
SSKJ²
prótiteló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑)
med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles
SSKJ²
prótiterorístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
nanašajoč se na protiterorizem: protiteroristični ukrepi; protiteroristični zakon; protiteroristična kampanja; protiteroristična vojna
SSKJ²
prótiterorízem -zma m (ọ̑-ī)
dejavnost, ki omejuje terorizem: ameriški protiterorizem; ukrepi v imenu protiterorizma; sporazum o protiterorizmu; strokovnjak za protiterorizem
SSKJ²
prótitéža -e ž (ọ̑-ẹ́)
knjiž. protiutež: meščanstvo naj bi bilo protiteža plemstvu
SSKJ²
protitéžje -a s (ẹ̑)
knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju
SSKJ²
protíti -ím nedov. (ī ízastar.
1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča
2. nasprotovati: predlogu vsi protijo
SSKJ²
prótitláčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ)
strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina
SSKJ²
prótitobáčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti kajenju tobaka (v javnih prostorih): protitobačni ukrepi; protitobačna zakonodaja / protitobačni zakon
SSKJ²
prótitóčen1 -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki varuje pred točo: postavitev protitočnih mrež v sadovnjakih in vinogradih; protitočna obramba / protitočna raketa
SSKJ²
prótitóčen2 -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
nanašajoč se na protitok: protitočna voda
 
teh. protitočna naprava naprava za prenos toplote iz ene tekočine v drugo s tokom v nasprotnih smereh
SSKJ²
prótitók -a m, mn. prótitokôvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑)
toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga
SSKJ²
prótitorpéden -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
voj. ki je, se uporablja proti torpedom: protitorpedno orožje / protitorpedna ladja
SSKJ²
prótituberkulózen -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti tuberkulozi: protituberkulozni boj / protituberkulozni dispanzer
SSKJ²
prótitúmoren -rna -o prid. (ọ̑-ū)
ki deluje proti tumorjem: protitumorna učinkovina; protitumorno zdravilo / protitumorno delovanje
SSKJ²
prótitúmorski -a -o prid. (ọ̑-ū)
ki deluje proti tumorjem: protitumorske spojine; protitumorsko zdravilo / protitumorski imunski odziv / protitumorski učinek; protitumorska učinkovitost
SSKJ²
prótiučínek -nka m (ọ̑-ȋ)
z učinkom izzvan nasprotni učinek: učinek in protiučinek / protiučinek izpušnih plinov žene raketo v nasprotno smer
SSKJ²
prótiudár tudi prótiudàr -ára m (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á)
udar kot odgovor na nasprotnikov udar: z močnim protiudarom so zavzeli izgubljeno postojanko / državni protiudar
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prótiudárec -rca m (ọ̑-ȃ)
udarec kot odgovor na nasprotnikov udarec: prestreči protiudarce / nasprotnikov protiudarec
SSKJ²
prótiukrèp -épa m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́)
publ. z ukrepom, dejanjem izzvan nasprotni ukrep: na to odločitev so hitro odgovorili s protiukrepom / za požar predvideni protiukrepi
SSKJ²
prótiumétniški -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki je proti umetnikom ali umetnosti: protiumetniški nagibi; ta nazor je protiumetniški
SSKJ²
prótiuslúga -e ž (ọ̑-ȗ)
usluga, s katero se povrne določena usluga: za protiuslugo je ponudil pomoč pri študiju
SSKJ²
prótiustáven -vna -o prid. (ọ̑-á)
pravn. ki je v nasprotju z ustavo: protiustavna odločba / biti obsojen zaradi protiustavne dejavnosti
SSKJ²
prótiustávnost -i ž (ọ̑-á)
pravn. lastnost, značilnost protiustavnega: protiustavnost odloka
SSKJ²
prótiutéž -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑)
1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna
 
teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil
2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom
SSKJ²
protíven -vna -o prid. (ȋ)
star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komu
 
jezikosl. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim
SSKJ²
prótivérski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti veri: protiverska propaganda
SSKJ²
protivések -ska m (ẹ̑)
star. protiutež: novi časopis naj bi bil protivesek obema sedanjima
SSKJ²
protivésje -a s (ẹ̑)
knjiž. protiutež: umetnost je potrebna človeku kot protivesje razumski enostranosti
SSKJ²
prótivéter -tra m (ọ̑-ẹ̑)
nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo
SSKJ²
prótivétrn -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki varuje pred vetrom: protivetrni zaslon
SSKJ²
prótivírusen -sna -o prid.(ọ̑-ȋ)
1. ki deluje proti virusom: imeti protivirusni učinek; protivirusno zdravilo
2. ki varuje pred (računalniškimi) virusi: protivirusni program; protivirusna oprema; protivirusna zaščita
    prótivírusno prisl.:
    pravilna prehrana deluje protivirusno
SSKJ²
prótivírusnik -a m (ọ̑-ȋ)
protivirusni program: namestiti protivirusnik; izdelovalci protivirusnikov / spletni protivirusnik
SSKJ²
protíviti se -im se nedov. (ī ȋ)
star. nasprotovati, upirati se: mati se je protivila / protiviti se tujim nazorom
SSKJ²
protívje -a s (ȋ)
zastar. nasprotje: premagati vsa protivja; protivje med mladimi in starimi
SSKJ²
prótivláden -dna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti vladi: protivladne demonstracije / protivladna stranka
SSKJ²
prótivlómen -mna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki varuje pred vlomom: protivlomni alarm, sistem; protivlomna folija; protivlomna ključavnica; protivlomno steklo; protivlomna vrata
SSKJ²
prótivnéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki deluje proti vnetju: protivnetna sestavina, snov; protivnetno sredstvo, zdravilo / protivnetni učinek; protivnetno delovanje / protivnetna terapija; protivnetno zdravljenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
protívnik -a m (ȋ)
star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik
SSKJ²
protívnost -i ž (ȋ)
star. nasprotnost: protivnost stališč / kazati protivnost in sovraštvo do tujca nasprotovanje
SSKJ²
prótivohúnski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: protivohunska služba
SSKJ²
prótivohúnstvo -a s (ọ̑-ȗ)
dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: organizirati protivohunstvo / protivohunstvo v industriji
SSKJ²
prótivôjen -jna -o prid. (ọ̑-ó)
ki je proti vojni: protivojne demonstracije / protivojni film
SSKJ²
prótivprašánje -a s (ọ̑-ȃ)
knjiž. z vprašanjem izzvano nasprotno vprašanje: na vprašanje odgovoriti s protivprašanjem
SSKJ²
prótivrédnost -i ž (ọ̑-ẹ́)
ekon. vrednost, s katero se povrne določena vrednost: dobiti protivrednost v blagu / blagovna, denarna protivrednost
SSKJ²
prótizahóden -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti zahodnjakom ali Zahodu: protizahodna politika, propaganda; protizahodno razpoloženje
SSKJ²
prótizahtéva -e ž (ọ̑-ẹ̑)
knjiž. nasprotna zahteva: zavrniti protizahteve
SSKJ²
prótizakonít -a -o prid.(ọ̑-ȋ)
ki je v nasprotju z zakonom: odločba je protizakonita
    prótizakoníto prisl.:
    ravnati protizakonito
SSKJ²
prótizakonítost -i ž (ọ̑-ȋ)
lastnost, značilnost protizakonitega: protizakonitost ravnanja
SSKJ²
prótiznánstven -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti znanosti: protiznanstvena smer / protiznanstvene metode neznanstvene metode
SSKJ²
prótizráčen -čna -o prid. (ọ̑-á ọ̑-ā)
voj. ki je, se uporablja proti napadu iz zraka: protizračno orožje / raketne enote protizračne obrambe
SSKJ²
prótižídovski -a -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti Judom: protižidovsko gibanje / protižidovski časopisi
SSKJ²
prótje -a s (ọ́)
več protov, proti: lomiti, rezati protje; prevezati kole z vrbovim protjem / košara iz protja
SSKJ²
proto... prvi del zloženk
nanašajoč se na
a) prvi, prvoten: protodorski, protofit, protoilirski
b) prvi, glaven: protojerej, protomedik
SSKJ²
protobolgárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na prvotne (neslovanske) Bolgare: protobolgarsko pleme
SSKJ²
protofít -a m (ȋ)
nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin, prarastlina:
SSKJ²
protojerêj -a m (ȇ)
v Pravoslavni cerkvi naslov višjega duhovnika: diakon in protojerej
SSKJ²
protokól -a m (ọ̑)
1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol
// urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef, vodja protokola
2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol
3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol
4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol
5. rač. zbirka pravil za izmenjavo sporočil med elektronskimi napravami: protokol vsebuje algoritem za šifriranje; protokol temelji na obstoječem standardu; varnostni protokoli zagotavljajo varen prenos podatkov; poznati, razviti, uporabljati, sprejeti protokol za prenos podatkov; brezžični, internetni, omrežni, prenosni protokol; tiskalnik podpira več komunikacijskih protokolov / na seznamu izbrati, omogočiti ustrezen protokol
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
protokolácíja -e ž (á)
star. (uradni) zapis, vpis: zaradi dvoma o pravilni protokolaciji je sodišče sodbo razveljavilo
SSKJ²
protokoláren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na protokol: protokolarna izjava / protokolarne formalnosti; spoštovati protokolarna pravila
 
pravn. (nastopni) protokolarni obisk obisk šefa diplomatskega ali konzularnega predstavništva pri najvišjih državnih funkcionarjih ob nastopu (nove) službene dolžnosti
SSKJ²
protokólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na protokol: protokolna ugotovitev / protokolni ceremonial
SSKJ²
protokolíranje -a s (ȋ)
glagolnik od protokolirati: sodno protokoliranje / protokoliranje podatkov
SSKJ²
protokolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
star. (uradno) zapisati, vpisati: protokolirati izpovedi prič / opazovanja pri zdravljenju je potrebno protokolirati
SSKJ²
protokolíst -a m (ȋ)
star. zapisnikar: postati okrožni protokolist
SSKJ²
protomédik -a m (ẹ̄)
nekdaj zdravnik, ki uradno vodi, nadzoruje zdravstvo: imenovati protomedika / pokrajinski protomedik
SSKJ²
protón -a m (ọ̑)
fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: curek protonov; protoni in nevtroni
SSKJ²
protonotár -ja m (ā)
pravn., na Hrvaškem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar
♦ 
rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika
SSKJ²
protónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na proton: protonsko sevanje / protonski pospeševalnik
SSKJ²
protoplázemski -a -o [protoplazəmskiprid. (ȃ)
nanašajoč se na protoplazmo: protoplazemski organčki / protoplazemske oblike
SSKJ²
protoplázma -e ž (ȃ)
biol. živa vsebina celice: obnavljanje protoplazme; prozorna, sluzasta protoplazma
SSKJ²
protoplazmátičen -čna -o prid. (á)
protoplazemski: protoplazmatična zrnca
SSKJ²
protoplazmátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na protoplazmo: protoplazmatski podaljšek / protoplazmatsko telo
SSKJ²
protopòp -ôpa m (ȍ ó)
protojerej: blagoslov protopopa
SSKJ²
prototíp -a m (ȋnavadno z rodilnikom
1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ribiška vasica je na najboljši poti, da postane prototip sodobnega naselja vzorec
2. knjiž. predloga, model2prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče
3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe
4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip; prototip novega avtomobila, stroja
SSKJ²
prototípen -pna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prototip: prototipna oseba / prototipna delavnica
SSKJ²
prototípski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prototip: prototipske značilnosti junakov drame / prototipski preizkusi
SSKJ²
protozój in prótozoj -a m (ọ̑; ọ̑)
nav. mn., biol. pražival: bolezen so povzročili protozoji; proučevanje, razvoj protozojev
SSKJ²
protozóon -a m, mn. tudi protozóa s (ọ̑)
nav. mn., biol. pražival: razvoj protozoonov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
protrahíran -a -o prid. (ȋ)
med. ki traja dalj časa kakor normalno, podaljšan: protrahiran potek bolezni; protrahirano zdravljenje
SSKJ²
protuberánca -e ž (ȃ)
astron. plamenu, oblaku podoben pojav svetleče se materije nad Sončevo kromosfero: protuberance se vidijo ob popolnem sončnem mrku / sončne protuberance
♦ 
anat. izboklina
SSKJ²
proučávanje -a s (ȃ)
zastar. proučevanje: proučavanje družbe
SSKJ²
proučávati -am nedov. (ȃ)
zastar. proučevati: proučavati različna vprašanja
SSKJ²
proučeválec -lca [proučevau̯ca in proučevalcam (ȃ)
kdor proučuje: proučevalec mravelj; upoštevati mnenje proučevalcev
SSKJ²
proučeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proučevanje: proučevalni center / proučevalno delo
SSKJ²
proučevánje -a s (ȃ)
glagolnik od proučevati: proučevanje dednosti, materialne kulture; znanstveno proučevanje zgodovinskega gradiva / proučevanje možnosti in potreb
SSKJ²
proučeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe
// publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid
2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke
    proučeván -a -o:
    proučevani primeri
SSKJ²
proučítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od proučiti: proučitev jezikovnih pojavov / potrebna je skrbna proučitev zadeve / dati predlog komisiji v proučitev
SSKJ²
proučíti -ím dov., proúčil (ī í)
1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem skušati ugotoviti, spoznati bistvo česa: proučiti vplive okolja na otrokov razvoj; proučiti razvojne zakonitosti / proučiti gradivo preštudirati
// publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznati določena dejstva, stanje: proučiti družbeno stvarnost; položaj je treba dobro proučiti
2. publ. seznaniti se s čim z namenom, da se pove svoje stališče: zadevo bo proučil pristojni svet; proučiti zahtevo za pomoč
SSKJ²
proudhonizem -zma [prudonízəmm (ī)
soc. socialnopolitična smer, ki zlasti odklanja lastnino in državo, imenovana po Proudhonu:
SSKJ²
prôva -e ž (ȏ)
navt. žarg. sprednji del ladje, čolna; premec: stati na provi
SSKJ²
provála -e ž (ȃ)
polit. žarg., pred 1945 policijsko odkritje enote, članov tajne organizacije, navadno zaradi izdaje: po njegovi aretaciji so se v mestni partijski organizaciji bali provale
● 
zastar. provale Turkov na slovensko ozemlje vdori, vpadi
SSKJ²
provansálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Provansalce ali Provanso: provansalski jezik / provansalski pesnik
SSKJ²
provansálščina -e ž (ȃ)
provansalski jezik: študij provansalščine
SSKJ²
provedítor -ja m (ȋ)
v beneški republiki pokrajinski namestnik: bil je imenovan za proveditorja
SSKJ²
proveniénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. izvor: raziskovati provenienco ameriškega prebivalstva / ugotoviti provenienco vina / ti pisatelji so po provenienci iz obrobnih pokrajin
SSKJ²
proveniénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od provenienca: raziskovati provenienčno sestavo mestnega prebivalstva
SSKJ²
proviánt -a m (ā)
star. hrana za na pot, zlasti za kako skupino, vojake: članom odprave, vojakom razdeliti proviant; napolniti nahrbtnik s proviantom; voz s proviantom in municijo
// hrana, živež sploh, zlasti za kako skupino, vojake: pripeljati proviant za partizansko bolnišnico
SSKJ²
proviánten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proviant: proviantno skladišče
 
voj. proviantni oficir v stari Avstriji intendantski oficir
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
providenciálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. previdnosten: providencialno dejanje
SSKJ²
providúr -ja m (ū)
v Dalmaciji in Istri, nekdaj pokrajinski namestnik: postaviti palačo za providurja / beneški providur
SSKJ²
provínca -e ž (ȋ)
1. območje zunaj večjih mest; podeželje: ljudje iz glavnega mesta in iz province; naveličal se je življenja v provinci / v romanu prikazuje moralo province v provinci živečih ljudi
2. ekspr. področje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: odpravljati pojem province / nismo več kulturna provinca
3. v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanoviti provinco; glavno mesto province; dežela je razdeljena na province
// pri starih Rimljanih višja upravna enota na ozemljih zunaj Italije: province pod upravo senata
♦ 
rel. provinca skupnost samostanov istega reda na kakem ozemlju; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja
SSKJ²
provinciál -a m (ȃ)
1. rel. predstojnik (samostanske) province: frančiškanski, kapucinski provincial
2. zastar. podeželan: meščani in provinciali
SSKJ²
provinciálec -lca m (ȃ)
1. knjiž. podeželan: mnogo provincialcev se je preselilo v mesto / ekspr. bal se je, da ga bo natakar imel za provincialca
2. slabš. v mišljenju in ravnanju ozek, omejen človek: po svojih umetniških nazorih so pravi provincialci; zmerja jih z zaspanimi provincialci
SSKJ²
provinciálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na provinco, podeželski: ravnatelj provincialnega gledališča / premagati provincialno ozkost / biti literarno še zmeraj provincialna dežela / provincialna uprava pokrajinska uprava
SSKJ²
provincializácija -e ž (á)
knjiž., ekspr. pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: provincializacija življenja
♦ 
pravn. provincializacija v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost pokrajinske uprave
SSKJ²
provincialízem -zma m (ī)
1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti
2. jezikosl. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme
SSKJ²
provinciálka -e ž (ȃ)
knjiž. podeželanka: poročil se je s provincialko; oblači se kot provincialka
♦ 
rel. predstojnica (samostanske) province
SSKJ²
provinciálnost -i ž (ȃ)
ekspr. stanje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: premagati provincialnost okolja / boriti se proti kulturni provincialnosti / motila ga je njihova provincialnost ozkost, omejenost
SSKJ²
províncija -e ž (ī)
zastar., v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanovitev nove provincije
SSKJ²
províncijski1 -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na provinco; pokrajinski: provincijska vlada / provincijska uprava
SSKJ²
províncijski2 in provincíjski -a -o prid. (ī; ȋ)
nanašajoč se na provinco, podeželski: provincijska mesta / nedozorela, provincijska literatura
SSKJ²
provincionálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. podeželski: provincionalno mesto / provincionalna omejenost
SSKJ²
próvitamín -a m (ọ̑-ȋ)
biol., kem. organska snov, ki se v organizmu lahko spremeni v vitamin: ergosterol in drugi provitamini / korenje vsebuje veliko provitamina A
SSKJ²
provizíja tudi provízija -e ž (ȋ; í)
v odstotkih izražen delež, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih: dobivati provizijo; izplačali so mu 10-odstotno provizijo / akviziterska, bančna, posredniška provizija
SSKJ²
provizíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na provizijo: provizijska pogodba
SSKJ²
provízor -ja m (ȋ)
1. rel. župnijski upravitelj: postal je provizor v majhni župniji
2. začasni upravnik lekarne:
SSKJ²
provizóren -rna -o prid. (ọ̑)
provizoričen: provizorne ograje / provizorna rešitev
SSKJ²
provizóričen -čna -o prid.(ọ́)
namenjen za uporabo v krajšem časovnem obdobju, začasen: te stopnice so samo provizorične / ker še ni dograjena nova stavba, delajo v provizoričnih prostorih zasilnih, improviziranih / provizorična rešitev
    provizórično prisl.:
    provizorično razporediti pohištvo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
provizóričnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost provizoričnega: provizoričnost delovnega načrta
SSKJ²
provizórij -a m (ọ́knjiž.
1. zgradba, objekt, zgrajen za začasno uporabo, navadno manj kvaliteten: namesto novega mostu so postavili provizorij; zgraditi provizorij za sezonske delavce; leseni provizoriji
2. kar je samo začasno sploh: ta ustanova je le provizorij
SSKJ²
próvláden -dna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, se navdušuje za obstoječo vlado: provladni časopis; provladna politika, propaganda, stranka; pripadnik provladne milice
SSKJ²
provocírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. spodbujati koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: vtihotapil se je v organizacijo in provociral
2. ekspr. izzivati: kadar je pijan, provocira; provocirati koga / provocirati spore
    provocíran -a -o:
    napad je bil provociran
SSKJ²
provokácija -e ž (á)
1. spodbujanje koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: bati se provokacij / njegovo govorjenje je bilo provokacija
2. ekspr. izzivanje: ni odgovoril na njegovo provokacijo / provokacije izvidniških letal / tako se je oblačil iz želje po provokaciji
SSKJ²
provokacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na provokacijo: provokacijske skupine / provokacijsko vprašanje provokativno
SSKJ²
provokatêr -ja m (ȇ)
provokator: v organizacijo se je vtihotapil provokater
SSKJ²
provokatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na provokacijo: provokativno vprašanje / provokativno premikanje čet ob meji / dekletova provokativna zunanjost izzivalna
SSKJ²
provokatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost provokativnega: provokativnost vprašanja / provokativnost njegovega vedenja izzivalnost
SSKJ²
provokátor -ja m (ȃ)
kdor provocira: ta človek je nevaren provokator; govorili so previdno, ker so se bali provokatorjev / agent provokator
SSKJ²
provokátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na provokatorje: provokatorsko delovanje / provokatorski agent / provokatorsko vprašanje provokativno
SSKJ²
provzročíti -ím dov., provzróčil (ī í)
zastar. povzročiti: provzročiti nesrečo / novica je provzročila hude prepire
SSKJ²
próza -e ž (ọ̄)
1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi
2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze
// dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del
3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza
SSKJ²
prózahóden -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
publ. ki je, se navdušuje za Zahod: prozahodna vlada / prozahodna miselnost
SSKJ²
prozáičen -čna -o prid. (á)
knjiž. vsakdanji, navaden: iz prozaičnega dovtipa je naredil veselo dogodivščino; prozaičen način življenja / ekspr. njegove pesmi so zelo prozaične, skoraj banalne
 
ekspr. ne bodi tako prozaičen plehek, pust
    prozáično prisl.:
    prozaično misliti
SSKJ²
prozáičnost -i ž (á)
knjiž. lastnost, značilnost prozaičnega: prozaičnost in ozkost njihovega življenja; njena pisma so ga presenečala s svojo prozaičnostjo / pesnik se izgublja v prozaičnosti
SSKJ²
prozáik -a m (á)
1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika
2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik
SSKJ²
prozaíst -a m (ȋ)
kdor piše prozna dela, pripovednik: bil je pesnik, dramatik in prozaist; prozaisti povojnega obdobja
SSKJ²
prozaístika -e ž (í)
knjiž. proza: ta pisatelj sodi v vrh sodobne prozaistike / prozaistika mlajših avtorjev
SSKJ²
prozaizácija -e ž (á)
knjiž. pojav, da postane kaj prozaično, vsakdanje: prozaizacija pesniškega izraza
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prozelit gl. proselit
SSKJ²
prózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prozo: prozni jezik, stil / izšla je nova prozna zbirka; prozno delo / prozni pisatelj
SSKJ²
prozódičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na prozodijo: prozodične značilnosti jezika / prozodična načela poezije / prozodična pravila
SSKJ²
prozodíja -e ž (ȋ)
lit. nauk o dolžini zlogov in o naglaševanju v verzu: pravila prozodije / prozodija protestantske pesmi
SSKJ²
prozóren -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli
// ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren
2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni
    prozórno prisl.:
    prozorno ga je pogledala
SSKJ²
prozórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost prozornega: prozornost stekla, tkanine / ekspr. jutranja prozornost
SSKJ²
próžen -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna
2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti
3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha
4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi
5. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● 
ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami
♦ 
šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir
    próžno prisl.:
    prožno hoditi
SSKJ²
próženje -a s (ọ́)
glagolnik od prožiti: proženje pasti / daljinsko, ročno proženje / proženje plazov / otrokovo proženje roke k materi
SSKJ²
prožéti -žmèm stil. -žámem dov., prožmì prožmíte in prožêmi prožemíte; prožél; nam. prožét in prožèt (ẹ́ ȅ, á)
zastar. prepojiti: megle so vse prožele z mokroto / prožeti mladino z naprednimi idejami prežeti
    prožét -a -o:
    biti prožet z idejo humanizma
SSKJ²
prožílec -lca [tudi prožiu̯cam (ȋ)
knjiž. sprožilec: vojak je položil prst na prožilec, pomeril in ustrelil / fotograf je pritisnil prožilec
SSKJ²
prožílen -lna -o prid. (ȋ)
ki kaj proži, sproža: prožilni mehanizem
SSKJ²
prožílnik -a m (ȋ)
teh. vzvod pisalnega stroja, s katerim se sproži premik voza v levo:
SSKJ²
prožílo -a s (í)
knjiž. sprožilo: prožilo pri pasti / fotograf je pritisnil na prožilo / prislonil je puško k licu in dal prst na prožilo na sprožilec, na petelina / morda je pomanjkanje hrane prožilo selitvenega nagona ptic
 
voj. vzvod za sprožitev udarne igle pri strelnem orožju
SSKJ²
prožína -e ž (í)
star. vzmet2iz žimnice so molele zarjavele prožine
SSKJ²
prožíti in próžiti -im nedov. (ī ọ́)
1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: prožiti s snegom obtežene veje
2. z dotikom, sprostitvijo spravljati
a) v delovanje: prožiti alarmne naprave / prožiti fotografski aparat / prožiti puške / prožiti strele streljati
b) v gibanje, premikanje: prožiti hlode po drči; plazovi se prožijo / prožiti puščice
3. knjiž., ekspr. vzbujati, povzročati: taka doživetja prožijo v človeku umetniški navdih
4. star. iztegovati: prožiti roke k materi
● 
star. prožiti komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; star. iz gradiva se proži zanimiva ugotovitev se kaže
SSKJ²
prožljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) proži, napenja: prožljiv lok / prožljiva snov prožna
SSKJ²
próžnost -i ž (ọ́)
1. lastnost prožnega telesa ali snovi: prožnost jekla / s starostjo koža izgublja svojo prožnost
2. lastnost gibljivega dela telesa: prožnost prstov, sklepov; prožnost v kolenih
3. lahkotnost, gibčnost: prožnost hoje
4. ekspr. sposobnost prilagajati se času, razmeram: prožnost stališča
♦ 
fiz. meja prožnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa
SSKJ²
próžnosten -tna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na prožnost: prožnostne lastnosti tkanine / prožnostna sila
 
fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa
SSKJ²
pŕsa pŕs s mn. ()
pog. prsi: izbočiti prsa; krogla mu je prestrelila prsa
♦ 
gastr. nadevana telečja prsa
SSKJ²
prsàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ekspr. ki ima velike prsi: prsata ženska
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pŕsca pŕsc s mn. ()
ekspr. manjšalnica od prsi: prsca novorojenčka
SSKJ²
pŕsen -sna -o prid. ()
nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni bradavici; prsne karamele trdi bonboni iz žganega sladkorja z dodatkom eteričnih olj; prsna votlina votlina, v kateri so pljuča in srce
♦ 
aer. prsno padalo padalo, ki se zloženo nosi na prsih; anat. prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; prsna mrena mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj; prsna vretenca vretenca med vratnimi in ledvenimi vretenci; farm. prsni čaj čaj, ki blaži kašelj in olajšuje izkašljevanje; gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm; med. prsno dihanje dihanje, pri katerem se širi in oži prsni koš; šport. prsno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na prsni strani in dela somerne gibe z rokami in nogami; zool. prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami
    pŕsno prisl.:
    prsno plavati; tekmovati na dvesto metrov prsno
SSKJ²
pŕsi -i ž mn. ()
1. sprednji del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom: prsi se mu dvigajo, širijo; izbočiti prsi; razgalil si je prsi in pokazal rano; stiskati otroka, sliko k prsim; naslonila je očetu glavo na prsi; suniti v prsi; kosmate, široke prsi; konj z belo liso na prsih / prekrižati, skleniti roke na prsih / kurje prsi ozke, izbočene prsi / kot povelje trebuh noter, prsi ven / pripeti nagelj, odlikovanje na prsi na del oblačila, ki pokriva prsi
// v zvezi z iz, v prsna votlina (z organi): čutiti bolečine v prsih; boli, peče, zbada ga v prsih; v prsih mu hrope, piska / ekspr. srce v prsih mu je veselo igralo / ekspr. iz prsi so mu prihajali grgrajoči glasovi
// ekspr., v zvezi z iz, v ta votlina kot središče čustvovanja, zavesti: hotel mu je iztrgati skrivnost iz prsi; dolgo je nosil to misel, željo v prsih / knjiž. v njegovih prsih je led
2. vzboklini na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: položil ji je roko na prsi; ima lepe, nerazvite, velike prsi / otrok išče materine prsi; hranitev pri prsih dojenje; star. otroka ima pri prsih doji ga
● 
ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. gojiti, rediti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; vznes. prsi zemlje zemeljsko površje
♦ 
gastr. nadevane telečje prsi; vet. globoke prsi ki imajo sorazmerno dolg navpični premer od vrha do prsnice; voj. boj prsi ob prsi boj iz neposredne bližine
SSKJ²
pŕsiti se -im se nedov. (r̄ ȓ)
1. bočiti prsi: ponosno se prsiti; prsil se je, da bi bil videti večji
2. ekspr. bahati se, postavljati se: prsiti se pred prijatelji; po tistem uspehu se je kar naprej prsil
 
ekspr. mene poglej! Tako je treba delati, se je prsil samozavestno, bahavo govoril
SSKJ²
pŕsk -a m (ȓ)
glagolnik od prskati: slišati prsk / prsk srnjakov / v prsku je gams zelo napadalen v času gonjenja
SSKJ²
prskáč -a m (á)
lov. kozel, srnjak, ki se goni: prskač preganja starejše kozle
SSKJ²
pŕskanje -a s ()
glagolnik od prskati: slišati prskanje konj / prskanje koz
SSKJ²
pŕskati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s silo iztiskati zrak skozi usta, nos, da nastajajo kratki, ostri glasovi: opice so začele pihati, prskati, renčati / prskati od smeha, veselja
// preh. ob takem iztiskanju zraka metati, razprševati: prskati slino
2. ekspr. zaradi sile, pritiska se z ostrimi glasovi razprševati: curek vode prska iz odprtine / ob drvečih saneh je sneg prskal visoko v zrak / krogle so prskale po pesku
3. preh. z iztiskanjem razprševati: prskati barvo na platno
4. preh., ekspr. krčevito se smejoč govoriti, pripovedovati: prskati sosedu nekaj v uho; med smehom je prskal, kako je bilo
    pŕskati se navadno v zvezi s koza, srna
    kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: koze so se že začele prskati
    prskajóč -a -e:
    prskajoč smeh; prskajoče iveri
SSKJ²
pŕskniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas: žival je prsknila skozi nos
// preh. ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prskniti slino / prskniti vodo iz ust
2. ekspr. s kratkim, ostrim glasom zleteti, švigniti: še ena raketa je prsknila kvišku
// nenadoma, zelo hitro steči, švigniti: kozel je prsknil na travnik in ušel
3. preh., ekspr. kratko, ostro reči, povedati: tja že ne greš, je prsknil / prskniti na koga
● 
prskniti v smeh prasniti v smeh
SSKJ²
pŕsnica -e ž (ȓ)
anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra: bolečine za prsnico; ključnici in prsnica
SSKJ²
pŕsnik -a m (ȓ)
1. del oblačila, ki pokriva prsi: otroške hlače, predpasnik s prsnikom
2. star. (moški) telovnik: obleči si prsnik; žametast prsnik
3. nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: zapela si je prsnik
4. nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi; naprsnik: imel je naškrobljen prsnik s čipkami
♦ 
tekst. del statev, čez katerega drsi stkano blago
SSKJ²
pŕsniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas; prskniti: prsniti skozi nos
// ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prsniti slino / prsniti kruh iz ust
2. ekspr. nenadoma vreči, zagnati: prsniti v koga karte / prsniti komu psovko v obraz
● 
ekspr. ledena skorja je prsnila in padel je v reko s kratkim, ostrim glasom počila, se zdrobila
SSKJ²
prsobrán -a m (ȃ)
voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran; vojak je naslonil puško na prsobran
// zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska
SSKJ²
pŕst1 -a m (ȓ ŕ)
1. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala: prsti so mu odreveneli; iztegovati, krčiti prste; pri plesu ji je večkrat stopil na prste; urezati se v prst; bobnati s prsti po mizi; tleskniti s prsti; debeli, dolgi prsti; prsti na nogi, roki; odtisi prstov na steklu; ozebline na prstih / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; položiti prst na usta dati kazalec prečno na ustnice kot znamenje, naj se molči; dvignila se je na prste, da bi bolje videla; računati na prste; zažvižgati na prste; po prstih oditi iz sobe tiho, brez šuma; namignil je proti njemu in pokazal s prstom na čelo si usmeril, dal prst na čelo kot znamenje njegove neumnosti, duševne omejenosti; pokazati s prstom na prvega v vrsti; s prsti je pokazal, da potrebuje tri tisočake; mali prst mezinec; srednji prst sredinec / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl / za prst debela pločevina; v kozarcu je ostalo še za tri prste vode za višino, enako debelini treh prstov; pren., ekspr. božajoči prsti vetra
2. del rokavice, ki pokriva prst: naplesti mora še dva prsta; rokavice z enim prstom
● 
ekspr. prsti so ga srbeli čutil je veliko željo, da bi kaj ukradel; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. povsod ima prste vmes vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo; evfem. iztegovati prste po tujem imetju krasti; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; ekspr. če to dobiš, si lahko vse prste obližeš si lahko zelo zadovoljen; pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. kar naprej povzdiguje prst žuga, svari; ekspr. ali naj podatke iz prsta izsesam si jih izmislim; ekspr. žena ovija moža okoli prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. gledati komu na prste, pod prste nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; ekspr. ima le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke naštel zelo malo; ekspr. končno so mu le stopili na prste onemogočili, preprečili mu njegove slabe namene; pog. pogledati komu skozi prste biti popustljiv, prizanesljiv do njegovih napak, pomanjkljivosti; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. še s prstom ni mignil zanj, ko je bil v stiski čisto nič mu ni pomagal; ekspr. v članku je s prstom pokazal na krivce jasno, odkrito povedal, kdo so; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; ekspr. ne vidi prst pred nosom v ravnanju ne misli, kaj bo v prihodnosti
SSKJ²
pŕst2 ž (ȓ)
vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi: prst se je drobila pod plugom; korenin se je držala prst; gnojiti, rahljati prst; zagrebsti čebulice v prst; prhka, rahla prst / črna, gozdna, ilovnata, peščena prst; rodovitna prst; prst iz preperelega listja
● 
ekspr. prst ga krije je mrtev (in pokopan)
♦ 
agr. lahka prst z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; mrtva prst mrtvica; težka prst z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi
SSKJ²
prsták -a m (á)
zool. dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga:
SSKJ²
pŕstan -a m (ŕ)
1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan
 
knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo
2. obroček, obroč sploh: zavese visijo na kovinskih prstanih
♦ 
arhit. prstan kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen; gled. Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo; navt. prstan kovinski obroč okrogle ali ovalne oblike za privezovanje, pritrjevanje
SSKJ²
pŕstanast -a -o prid. (ŕ)
podoben prstanu: prstanasti in cevasti okraski / prstanast oblak; laguno zapirajo prstanasti otoki
SSKJ²
pŕstančar -ja m (ŕ)
zool. prstaničar: gosenica prstančarja
SSKJ²
pŕstanček -čka m (ŕ)
manjšalnica od prstan: deklica z zlatim prstančkom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pŕstančen -čna -o prid. (ŕ)
tekst., v zvezi prstančni stroj predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: presti na prstančnem stroju
SSKJ²
pŕstanec -nca m (ŕ)
1. prst (roke) med sredincem in mezincem: noht prstanca; prstan na prstancu
2. nar. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: cvetoči prstanci
SSKJ²
pŕstaničar -ja m (ŕ)
zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda listje sadnega drevja, hrasta, gabra, Malacosoma neustria: veliko škodo v sadovnjaku je povzročil tudi prstaničar
SSKJ²
pŕstast -a -o prid. (ŕ)
podoben prstu: prstasti izrastki
♦ 
bot. prstasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke; dlanasti list
SSKJ²
pŕstek -tka m (ȓ)
manjšalnica od prst: obvezati otroku prstek / ekspr. beli, tanki prstki dame
SSKJ²
pŕsten1 -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na prst1: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica
♦ 
anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica; glasb. prstni prijem; prstni red vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; pravn. najti prstne odtise vlomilca
SSKJ²
prstén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz prsti: otroci so delali prstene kolačke / prsten pod; hodili so po mokri, prsteni stezi
// ki ima veliko prsti: pokrajina je zelo prstena
2. umazan od prsti: zaradi dela na vrtu je imela vse roke prstene
3. ekspr. po barvi podoben prsti: bolnikov obraz je bil prstene barve; prsteno nebo
    prsténo prisl.:
    prsteno rjava obleka
SSKJ²
prstén3 -a -o prid. (ẹ̑)
nar. neprijeten, zoprn: ne bodi tako prsten / prsten nasmeh
    prsténo prisl.:
    prsteno odzdraviti
SSKJ²
prsténast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. po barvi podoben prsti: prstenast obraz / koža prstenaste barve
SSKJ²
prstenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
agr. spreminjati se v prst: organska snov prsteni
SSKJ²
prstenína -e ž (í)
1. agr. kompost: pripraviti prstenino
2. star. prstnina: pospraviti prstenino s polj
SSKJ²
prsténost1 -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost prstenega, zemljenega: prstenost tal / prstenost obraza
SSKJ²
prsténost2 -i ž (ẹ̑)
nar. neprijetnost, zoprnost: zaradi njene prstenosti sem komaj čakal, da odidem
SSKJ²
prstjèn -êna -o prid. (ȅ é)
nar. gorenjsko neprijeten, zoprn: ne bodi tako prstjen
SSKJ²
pŕstnica -e ž (ȓ)
anat. vsaka od treh oziroma dveh kosti v prstu: prstnice in dlančnice
SSKJ²
pŕstnik -a m (ȓ)
1. tanka gumijasta prevleka za prst: natakniti prstnik na obvezani prst
2. bot. rastlina s pernatimi ali dlanastimi listi in belimi, rumenimi ali rožnatimi cveti; petoprstnik: cvetoči prstniki
SSKJ²
prstnína -e ž (ī)
agr. rastlina, ki ima užitne dele v prsti, zemlji: krompir, repa in druge prstnine
SSKJ²
prstomèt -éta m (ȅ ẹ́)
balinanju podobna družabna igra, pri kateri se namesto krogel uporabljajo plastični okrogli ploščki: turnir v prstometu
SSKJ²
prstométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prstomet: prstometni turnir; prstometna liga; prstometna igrišča / Prstometna zveza Slovenije
SSKJ²
pŕš -a m (ȓ)
pršec, pršavica: mrzel prš ji je močil lase / prš morskih valov / burja je dvigovala snežni prš visoko nad smreke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pŕša -e ž (ŕ)
star. prha: stala je pod pršo / prša morskega vala
SSKJ²
pršánje -a s (ȃ)
nar. pršenje: pršanje je prenehalo / pršanje se je spremenilo v gost dež
SSKJ²
pršáti -ím nedov. (á í)
nar. pršeti: cel dan je pršalo / slap je pršal na vse strani
SSKJ²
pršávica tudi pŕšavica -e ž (ȃ; ŕ)
padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršavica ji je močila obraz; megla se je zgostila v pršavico
// drobne, razpršene kaplje sploh: nad slapom se je iskrila pršavica; pršavica valov
SSKJ²
pŕšec -šca m (ȓ)
padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršec se je spremenil v ploho / veter z rahlim pršcem
// drobne, razpršene kaplje sploh: nad vodometom je lebdel pršec; pren., knjiž. stala sta pod pršcem reklamne svetlobe
SSKJ²
pŕšen -šna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na prho: pršna cev / pršna kopel
● 
knjiž. pršni sneg suh sneg, ki se ob vetru, premiku razprši po zraku
♦ 
alp. pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku
SSKJ²
pršênje -a s (é)
glagolnik od pršeti ali pršiti: med pršenjem je naletaval sneg; pršenje iz megle / ekspr. pršenje svetlobe / pršenje sobnih rastlin
SSKJ²
pršéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršeti / v osebni rabi iz megle je pršel rahel dež
2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curek vodometa je pršel v zrak; ob govorjenju mu je slina pršela iz ust / iskre pršijo / ekspr. jeza mu prši iz oči
    pršèč -éča -e:
    pršeč dež
SSKJ²
pršíca -e ž (í)
nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove, Acarina: uničevati pršice; pršice na rastlinah, živalih / kokošja pršica; sadna pršica
♦ 
agr. pršica zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; hruševa pršica ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik
SSKJ²
pršìč -íča m (ȉ í)
suh, droben sneg: ponoči je zapadlo veliko pršiča; smučati se po pršiču
SSKJ²
pršíčast -a -o prid. (í)
podoben pršiču: padal je droben, pršičast sneg
SSKJ²
pršíčav -a -o tudi pršičàv -áva -o prid. (í; ȁ á)
agr., vet. ki ima pršice: pršičava trta
SSKJ²
pršíčavost tudi pršičávost -i ž (í; á)
agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice: pri čebelah se je pojavila pršičavost; pršičavost vinske trte
SSKJ²
pršílec -lca [pəršilca in pəršiu̯cam (ȋ)
pršilnik: pršilec za sobne rastline
SSKJ²
pršílen -lna -o prid. (ȋ)
namenjen za pršenje, razprševanje: pršilna cev; pršilne naprave
SSKJ²
pršílka -e [tudi pəršiu̯kaž (ȋ)
pršilnik: škropiti sobne rastline s pršilko / parfumska pršilka
SSKJ²
pršílnik -a m (ȋ)
priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice: škropiti sadno drevje s pršilnikom / pršilnik za parfum
SSKJ²
pršílo -a s (í)
1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila; uporaba pršil v kmetijstvu
2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči; pršilo proti komarjem; olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila
// posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno
SSKJ²
pršíti -ím nedov. (ī í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan
2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani
3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg
4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo
● 
ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje
SSKJ²
pršív -a -o prid. (ī í)
ki se ob vetru, premiku razprši po zraku: smučar je zapeljal v pršiv sneg
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pršívec -vca m (ȋ)
zastar. pršič: zapadlo je trideset centimetrov pršivca
SSKJ²
pršút -a m (ȗ)
svinjsko stegno, presušeno na zraku: obesiti pršut na tram / sendvič s pršutom
 
gastr. kraški pršut
SSKJ²
pršútar -ja m (ȗ)
agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji
SSKJ²
pršutárna -e ž (ȃ)
obrat za sušenje, izdelovanje pršuta: obnoviti pršutarno
SSKJ²
pŕt -a m (ȓ r̄)
tekstilni izdelek za prekrivanje mize: pogrniti mizo z belim, čistim prtom; damasten, polivinilast prt; prt in prtički / namizni prt; pren., pesn. zima razgrinja svoj beli prt
// navadno s prilastkom temu podoben izdelek za različne namene: prt za valjanje testa / mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij
● 
star. srajca iz prta platna; nar. prekmursko prt za posteljo rjuha; star. brisala si je roke v prt v predpasnik
♦ 
rel. oltarni prt
SSKJ²
pŕtati -am nedov. ()
star. nalagati na hrbet: nosači prtajo bremena
SSKJ²
prtén -a -o prid. (ẹ̑)
star. platnen: prtene hlače; prtena rjuha
● 
star. prteni modrijan lažimodrijan; nar. gorenjsko prtene klobase jetrne klobase
SSKJ²
prteníce prteníc ž mn. (í ȋ)
star. platnene hlače: nositi prtenice
SSKJ²
prtenína -e ž (í)
star. platno: srajca iz nebeljene prtenine
// platneni izdelek: oblečen v domačo prtenino / namizna prtenina
SSKJ²
prtìč -íča m (ȉ í)
prtiček: zložiti prtič; obrisati si usta s prtičem / papirnati prtič / kuhati štruklje v prtiču
SSKJ²
prtíček -čka m (ȋ)
manjši okrasni izdelek iz blaga, sukanca zlasti za na pohištvo: vesti prtiček; kvačkani prtički / namizni prtički
// manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi: razgrniti, zložiti prtiček; obrisati si roke v prtiček / brisati kozarce s prtičkom / pristopil je natakar s prtičkom čez roko
 
rel. mašni prtiček s katerim se pri maši obriše kelih
SSKJ²
pŕtiti1 -im nedov. (ŕ r̄)
1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike
2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke
3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti
● 
zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil
SSKJ²
prtíti2 in pŕtiti -im nedov. (ī ŕ)
alp. gaziti (sneg): prtiti sneg / prtiti gaz
SSKJ²
prtljága -e ž (ȃ)
kovčki, torbe z osebnimi stvarmi za potovanje: nesti, odložiti prtljago; zložiti prtljago v prtljažnik; prevoz prtljage; prostor, shramba za prtljago / osebna, ročna prtljaga / pripravljati prtljago dajati, zlagati osebne stvari za potovanje v kovčke, torbe
SSKJ²
prtljážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prtljago: prtljažni prostor v avtomobilu / prtljažni listek; prtljažni voziček
SSKJ²
prtljážnica -e ž (ȃ)
shramba za prtljago; garderoba: spraviti kovček v prtljažnico na postaji
● 
žel. potrdilo o prevzemu in predaji prtljage pri prevozu in o plačani voznini
SSKJ²
prtljážnik -a m (ȃ)
prostor za prtljago v avtomobilu, avtobusu: odpreti prtljažnik; vzeti kovček iz prtljažnika / prtljažnik avtomobila
// priprava za prtljago na vozilu: namestiti prtljažnik na streho avtomobila; prtljažnik za moped / komaj je zložil prtljago na prtljažnik, se je vlak premaknil
SSKJ²
prúčica -e ž (ú)
pručka: sesti na pručico
SSKJ²
prúčka -e ž (ú)
majhna nizka klop: sesti, stopiti na pručko; držati noge na pručki
SSKJ²
prúka -e ž (ú)
1. nar. (cerkvena) klop: sedela je v pruki pred stranskim oltarjem
2. zastar. brod: prevažati ljudi s pruko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prúkica -e ž (ú)
pog. pručka: sesti, stopiti na prukico
SSKJ²
prunéla -e ž (ẹ̑)
nav. mn., agr. olupljena, posušena in sploščena sliva brez koščice: izdelovati, pripravljati prunele
SSKJ²
prúsa -e ž (ū)
star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: gospa je jahala na beli prusi
SSKJ²
prusáški -a -o prid. (á)
star. pruski: prusaški militarizem
SSKJ²
prusáštvo -a s (ȃ)
star. prusovstvo: s prusaštvom ni mogel soglašati
SSKJ²
prúsec -sca m (ȗ)
star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: sedel je na mogočnem pruscu
SSKJ²
prúski -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na Pruse ali Prusijo: pruski militarizem; pruska miselnost / ekspr. pruski junker / ekspr. pruska disciplina zelo stroga disciplina
2. v zvezi pruska kislina zelo strupena kislina, z vonjem po grenkih mandeljnih, kem. cianovodikova kislina:
SSKJ²
prúsnica -e ž (ȗ)
bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica
SSKJ²
prúsnik -a m (ȗ)
star. prosnik: prusnik in druge ptice pevke
SSKJ²
prúsovstvo -a s (ȗ)
državna in politična pripadnost k Prusiji: poudarjal je svoje prusovstvo
// miselnost, lastnosti Prusov: širjenje, vpliv prusovstva
SSKJ²
prúštof -a m (ú)
zastar. suknjič, jopič: nositi pruštof; fantje s pruštofi čez ramo
SSKJ²
prváčiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. biti prvi, vodilni: prvačiti med vrstniki; v družbi so prvačile ženske / prvačiti pri delu na polju
SSKJ²
prvák -a m (á)
1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, svetovni prvak
 
šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere
3. publ. predsednik politične organizacije, navadno stranke: prvak največje opozicijske stranke; sestanek prvakov koalicijskih strank
// ugleden, vpliven član politične organizacije: policija je aretirala več sindikalnih prvakov
4. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki
5. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov
SSKJ²
prvákinja -e ž (á)
1. posameznica ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: premagati prvakinjo; publ. osvojiti naslov prvakinje / državna, olimpijska, svetovna prvakinja
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom ženska, ki se posebno odlikuje v čem: prvakinja dobrodelnosti / prvakinja baleta, opere
3. publ. predsednica politične organizacije, navadno stranke: prvakinja stranke
SSKJ²
prvakováti -újem nedov. (á ȗ)
star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v duševnem pogledu
SSKJ²
prváški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na prvake ali prvaštvo: prvaško nastopanje / doseči tri prvaške naslove tri naslove prvaka / prvaška politika
SSKJ²
prváštvo -a s (ȃ)
1. nav. slabš. dejstvo, da je kdo prvak: hlepel je po slavi in prvaštvu / politično prvaštvo
2. ekspr. prvaki, vodilni politiki: pri mizi je sedelo prvaštvo; omahljivo prvaštvo
SSKJ²
pŕvček -čka m (ȓ)
pog. prvošolec: prvčki so prvič prestopili šolski prag
SSKJ²
pŕvec -vca m (ȓ)
čeb. prvi roj čebelje družine: močen prvec
SSKJ²
pŕvek -vka m (ȓ)
star. prvina, sestavina: besede so prvki jezika / družina je osnovni prvek družbe
 
zastar. zavrgel je vse prvke romana prve, začetne osnutke
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prvénec -nca m (ẹ́)
1. prvo leposlovno, umetniško delo koga: pisateljev prvenec je doživel velik uspeh; dramski, pesniški prvenec; režiserjev prvenec / publ. tovarna avtomobilov je predstavila svoje prvence prve avtomobile določenega tipa
2. knjiž. prvorojenec: mati s prvencem v naročju
♦ 
bot. zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata
SSKJ²
prvénka -e ž (ẹ́)
knjiž. prva pesem, knjiga koga: prvenki so sledile nove, boljše pesmi
SSKJ²
prvénstven -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na prvenstvo: ta dejavnost ima še zmeraj prvenstven položaj / prvenstvena nogometna tekma
 
alp. prvenstveni vzpon vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; šport. prvenstveno kolo
2. glaven1, prednosten: prvenstvena naloga je skrb za zdravje / prvenstveno zanimanje za glasbo ga je oviralo pri učenju / to dejanje je prvenstvenega pomena je zelo pomembno
    prvénstveno člen.
    zlasti, predvsem: v knjigi se avtor opira prvenstveno na svoje spomine
SSKJ²
prvénstvo -a s (ẹ̑)
1. kar je določeno z dejstvom
a) da je kdo prvi, najboljši: Španija je vse bolj izgubljala prvenstvo na morju; Cankar je Župančiču priznaval prvenstvo med sodobnimi slovenskimi pesniki / imeti prvenstvo v lepoti
b) da je kaj po pomembnosti prvo: poudarjati prvenstvo vzgoje pred izobraževanjem
c) da je kdo glede česa časovno prvi: izpodbijati komu prvenstvo odkritja / izkazovati dekletu posebna prvenstva
2. športno tekmovanje za naslov prvaka: udeležiti se prvenstva; zmagati na prvenstvu; atletsko, nogometno prvenstvo; prvenstvo v atletiki, nogometu / državno, šolsko prvenstvo; evropsko, svetovno prvenstvo
// kar je določeno z naslovom prvaka: tekmovanje za državno, svetovno prvenstvo / publ. osvojiti prvenstvo
3. kar je določeno z dejstvom, da je leposlovno delo prvenec: njegova prva drama ima še dosti znakov prvenstva
♦ 
šport. člansko, mladinsko prvenstvo
SSKJ²
prvésnica -e ž (ẹ̑)
med. ženska, ki prvič rodi: težek porod starejše prvesnice
 
vet. žival, ki prvič rodi, povrže
SSKJ²
pŕvi -a -o štev. (ȓ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi
2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi meni obsežnejši, dražji meni / pog. on je prvi matematik v razredu
// nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v podjetju / prva dama slovenske popevke
3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola
// nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec
4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo
● 
prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ 
avt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; glasb. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; jezikosl. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; pravn. sodišče prve stopnje; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji študij, ki traja tri do štiri leta in se zaključi z diplomo; do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi;; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; prva Jugoslavija s politično ureditvijo kraljevine pred drugo svetovno vojno
    pŕvi -a -o sam.:
    prvi v razredu je dobil knjigo; denar ti bom vrnil prvega (v mesecu); diplomiral je med prvimi; pog. voziti v prvi, s prvo v prvi prestavi; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; danes sem v prvo tu
SSKJ²
pŕvič prisl. (ȓ)
1. pri ponavljanju na prvem mestu: prvič se je oženil s Slovenko, drugič s tujko; razprava je bila prvič objavljena v angleščini, nato pa v slovenščini / pri cerkveni poroki v nedeljo sta bila prvič oklicana; pri licitaciji kdo da več – prvič, drugič, tretjič
// izraža, da se povedano prej še ni zgodilo: danes je bil prvič v operi; prvič ta mesec sem šel v kino; ekspr. prvič v življenju je prišel na ta vrh / ekspr. v tej kavarni sem prvič in zadnjič
2. v zapovrstju na prvem mestu: prosilec ne ustreza, prvič, ker nima zadostne izobrazbe, drugič, ker nima delovnih izkušenj; knjiga obravnava 1. [prvič] politične, 2. gospodarske razmere
● 
ekspr. kar zmerja naj, saj ne bo prvič poudarja pogostnost dejanja; ekspr. prvič in zadnjič ti rečem: denarja ne dam izraža odločno zavrnitev
SSKJ²
pŕvikrat prisl. (ȓ)
prvič: prvikrat, odkar sta se spoznala, sta šla skupaj na sprehod / saj ni ne prvikrat ne zadnjikrat, da se je zmotil
SSKJ²
prvína -e ž (í)
1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja
// s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: glasbene, likovne prvine; združevati različne stilne prvine; okrasne prvine arhitekture
2. bistveni, osnovni del: spoznavati prvine življenja / prvine novega
3. knjiž. sorazmerno samostojen del celote; element: razstaviti pripravo na prvine
4. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element: radioaktivne prvine; spajanje prvin
5. knjiž. kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu: prvine poljskih pridelkov / v mnogoboštvu odliti od pijače prvino bogovom
● 
zastar. iz prvine je delal sam sprva, od začetka
SSKJ²
prvínski -a -o prid. (ȋ)
1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski
2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti
● 
knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše
    prvínsko prisl.:
    prvinsko zdrav smisel za stvarnost
SSKJ²
prvínskost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost prvinskega: novele razodevajo življenjsko prvinskost; prvinskost čustev / prvinskost narave
SSKJ²
prvo... ali pŕvo... in prvo... prvi del zloženk (ȓ)
nanašajoč se na prvi: prvoligaš, prvomajski, prvorazreden
SSKJ²
prvoaprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prvi april: prvoaprilski rok / smejati se prvoaprilskim šalam
SSKJ²
prvobíten -tna -o prid., prvobítnejši (í īknjiž.
1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev
 
ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala
2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla
SSKJ²
prvobítnost -i ž (í)
knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dokopati se do prvobitnosti vsega
// prvinskost, neponarejenost: doživeti gorsko pokrajino v njeni prvobitnosti / prvobitnost primitivnih plemen
SSKJ²
prvobórec -rca m (ọ̑)
1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje: na srečanju so prvoborci obujali spomine na partizanske čase; odkritje spominske plošče prvoborcu
2. publ. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborci za svobodo medijev
SSKJ²
prvoborílec -lca [pərvoboriu̯ca tudi pərvoborilcam (ȋ)
star. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborilec za narodno svobodo
SSKJ²
prvoborítelj -a m (ȋ)
zastar. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoboritelj za mir, svobodo / prvoboritelji splošne volilne pravice
SSKJ²
prvoboríteljica -e ž (ȋ)
zastar. ženska ali ustanova, ki si zelo prizadeva za kaj: prvoboriteljica za enakopravnost žensk / stranka je bila prvoboriteljica za zahteve delavskega razreda
SSKJ²
prvobórka -e ž (ọ̑)
1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prva organizatorka ljudske vstaje: v vasi so odkrili spominsko ploščo prvoborki
2. publ. ženska, ki si zelo prizadeva za kaj: prvoborka za svobodo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pŕvoinstánčen -čna -o prid. (ȓ-ȃ)
nanašajoč se na prvo, nižjo instanco: prvoinstančni državni organ
 
pravn. prvoinstančno sodišče sodišče prve stopnje
SSKJ²
pŕvokategórnica -e ž (ȓ-ọ̑)
šport. ženska, ki igra, tekmuje v prvi kategoriji: prebiti se med prvokategornice; imeti status prvokategornice / slalomska, veleslalomska prvokategornica; prvokategornica v smuku
SSKJ²
pŕvokategórnik -a m (ȓ-ọ̑)
šport. kdor igra, tekmuje v prvi kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi prvokategorniki
SSKJ²
pŕvokrat prisl. (ȓ)
zastar. prvič: lani je prvokrat stopil pred javnost
SSKJ²
prvoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki je v prvem letu starosti: prvoletni otrok / prvoletna rastlina
SSKJ²
prvolétnica -e ž (ẹ̑)
zastar. dijakinja ali slušateljica prvega letnika: prvoletnica pravne fakultete
SSKJ²
prvolétnik -a m (ẹ̑)
1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet
2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika
SSKJ²
pŕvoligáš -a m (ȓ-á)
šport. žarg. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v prvi ligi: poročila o tekmah prvoligašev
SSKJ²
pŕvoligáški -a -o prid. (ȓ-á)
nanašajoč se na prvoligaše: prvoligaški klub / prvoligaški igralci
SSKJ²
prvomájski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na prvi maj: prvomajska parada / prvomajski prazniki
SSKJ²
prvoméstnik -a m (ẹ̑)
zastar. predsednik, načelnik: izvoliti prvomestnika
SSKJ²
pŕvonagrajèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é)
ki dobi prvo nagrado: prvonagrajeni avtor / ogled prvonagrajenih filmov
SSKJ²
pŕvonagrajênec -nca m (ȓ-é)
kdor dobi prvo nagrado: pogovor s prvonagrajencem grafične razstave / ta film je letošnji prvonagrajenec
SSKJ²
pŕvonagrajênka -e ž (ȓ-é)
ženska, ki dobi prvo nagrado: čestitati prvonagrajenki
SSKJ²
pŕvoobhájanec -nca m (ȓ-ȃ)
rel. kdor je prejel prvo obhajilo ali se pripravlja nanj: sprevod prvoobhajancev
SSKJ²
pŕvoobhájanka -e ž (ȓ-ȃ)
rel. ženska, ki je prejela prvo obhajilo ali se pripravlja nanj: darilo za prvoobhajanko
SSKJ²
pŕvoobtóžen -a -o prid. (ȓ-ọ́)
publ. ki je prvi naveden v obtožbi, obtožnici: prvoobtoženi skladiščnik je bil oproščen; sam.: zagovor prvoobtoženega
SSKJ²
pŕvoosében -bna -o prid. (ȓ-ẹ̑)
lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v prvi osebi: prvoosebni pripovedovalec / prvoosebna pripoved
SSKJ²
prvopís -a m (ȋ)
knjiž. izvirnik, original: zgodovinarji prvopisa niso odkrili; prvopis in prepisi
SSKJ²
prvopísen -sna -o (ȋ)
pridevnik od prvopis: prvopisno besedilo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pŕvoplasíran -a -o prid. (ȓ-ȋ)
ki pri tekmovanju doseže prvo mesto: prvoplasirana ekipa
    pŕvoplasírani -a -o sam.:
    izenačiti se po točkah s prvoplasiranim; prvoplasirana je dobila diplomo in nagrado
SSKJ²
pŕvopristópnik -a m (ȓ-ọ̑)
alp. alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer: postati prvopristopnik
SSKJ²
pŕvorazréden -dna -o prid. (ȓ-ẹ̑)
ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: prvorazredno blago je seveda dražje
// ekspr. prvovrsten, odličen: kuhinja tega hotela je prvorazredna / prvorazredni pisatelj
● 
publ. to je prvorazrednega pomena je zelo pomembno; ekspr. prvorazredna senzacija zelo velika
SSKJ²
prvoródnica -e ž (ọ̑)
med. ženska, ki prvič rodi; prvesnica: težek porod prvorodnice
SSKJ²
pŕvorojèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é)
ki se rodi prvi po vrsti: prvorojeni sin; sam.: prvorojenemu je namenil posestvo
SSKJ²
pŕvorojênček -čka m (ȓ-é)
ekspr. prvorojeni otrok: biti prvorojenček
SSKJ²
pŕvorojênčev -a -o prid. (ȓ-é)
nanašajoč se na prvorojenca: prvorojenčev sin
 
pravn., nekdaj prvorojenčeva pravica nasledstva
SSKJ²
pŕvorojênec -nca m (ȓ-é)
prvorojeni sin: zapustiti premoženje prvorojencu
SSKJ²
pŕvorojênka -e ž (ȓ-é)
prvorojena hči: prvorojenka je dobila ime po materi
SSKJ²
prvorojênstvo -a s (ē)
dejstvo, da je kdo prvorojenec: zavedal se je prvorojenstva in bil zgled mlajšim bratom in sestram
 
pravn. odvzeti komu prvorojenstvo nekdaj pravico prvorojenca do nasledstva
SSKJ²
prvosédnik -a m (ẹ̑)
zastar. predsednik: izvoliti koga za prvosednika
SSKJ²
prvostôpen -pna -o prid. (ȏ)
prvostopenjski: prvostopni organi
SSKJ²
prvostôpenjski -a -o [pərvostopənjskiprid. (ȏ)
nanašajoč se na prvo, nižjo stopnjo: prvostopenjski državni organ
 
pravn. prvostopenjsko sodišče sodišče prve stopnje; šol. prvostopenjski študij do leta 1980 študij na prvi stopnji
SSKJ²
prvošólček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od prvošolec: mati je pred šolo čakala svojega prvošolčka
SSKJ²
prvošólec -lca m (ọ̑)
učenec prvega razreda: mnogi prvošolci že znajo pisati in brati
// nekdaj učenec prvega razreda gimnazije: prvošolci se učijo dva tuja jezika
SSKJ²
prvošólka -e ž (ọ̑)
učenka prvega razreda: prvošolke se še rade igrajo s punčkami
// nekdaj učenka prvega razreda gimnazije:
SSKJ²
prvôta -e ž (ó)
zastar. izvor, poreklo: ostati zvest svoji prvoti / biti s prvote kmet
 
zastar. s prvote je bilo drugače sprva, od začetka
SSKJ²
prvôten -tna -o prid., prvôtnejši (ó)
1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik / prvotna ljudstva
2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna
3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju
4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost
5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta
● 
knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno
♦ 
ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; jezikosl. prvotni pomen besede
    prvôtno prisl.:
    prvotno je trdil drugače; to so prvotno tropske živali
SSKJ²
prvotís -a m (ȋ)
knjiž. besedilo prvega natisa: primerjati prvotis in besedilo v knjižni izdaji
SSKJ²
prvotísk -a m (ȋ)
1. prva izdaja tiskanega dela: zbirati prvotiske slovenskih realistov
2. biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500; inkunabula: knjižnica ima okoli petsto prvotiskov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prvotnína -e ž (ī)
star. magmatska kamnina: iz preperelih prvotnin nastale usedline
SSKJ²
prvôtnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost prvotnega: teza o prvotnosti materije / knjiž. ohraniti čutno prvotnost prvinskost
SSKJ²
pŕvouvrščèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é)
ki se uvrsti na prvo mesto: prvouvrščeni tekmovalec; sam.: pokal za prvouvrščenega
SSKJ²
pŕvovŕsten -tna -o prid. (ȓ-ȓ)
ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: zahtevati prvovrstno blago, sadje
// ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: hrana je bila prvovrstna / prvovrsten strokovnjak
● 
ekspr. ta novica bo prvovrstna senzacija zelo velika
SSKJ²
pŕvovŕstnost -i ž (ȓ-ȓ)
lastnost, značilnost prvovrstnega: prvovrstnost hrane
SSKJ²
pržína -e ž (í)
zastar. droben grušč: hudournik je nanesel veliko pržine
SSKJ²
pržón -a m (ọ̑)
nar. zahodno zapor, ječa: dve leti je bil v pržonu
SSKJ²
psálm -a m (ȃ)
vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto Svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov
♦ 
glasb. skladba za to pesem
SSKJ²
psalmíst -a m (ȋ)
pesnik psalmov: psalmist opeva lepoto mirnega življenja
SSKJ²
psalmodíja -e ž (ȋ)
rel. petje, recitiranje psalmov: poslušati psalmodijo; enolična psalmodija
SSKJ²
psálmski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na psalm: psalmski napev / psalmska knjiga
SSKJ²
psálter -ja m (á)
rel. knjiga psalmov: peti iz psalterja / prevesti psalter
SSKJ²
psaltêrij -a m (é)
1. glasb. antično in srednjeveško glasbilo, podobno citram: peti psalme ob spremljavi psalterija
2. rel. knjiga psalmov: samostan hrani star psalterij in antifonarij
SSKJ²
psár -ja m (á)
star. kdor se poklicno ukvarja z vzrejo, vodenjem psov: grofov, veleposestnikov psar; psar in sokolar
SSKJ²
psárna -e ž (ȃ)
1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje
2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni
SSKJ²
psè pséta s (ȅ ẹ́)
star. psiček, pes: pseta divje lajajo; še mleka nima, da bi ga dal psetu
SSKJ²
pséto -a s (ẹ́)
psiček, pes: pseto mu je lizalo obraz
SSKJ²
psévdo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑)
nanašajoč se na
a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven
b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden
SSKJ²
psévdofilozófski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
ekspr. lažno, navidezno filozofski: psevdofilozofska metoda, razprava
SSKJ²
psévdogótika -e ž (ẹ̑-ọ́)
um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
psévdohistóričen -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́)
ki v resnici ni zgodovinski: psevdohistorični dogodki / psevdohistorični predmeti
SSKJ²
psévdoklasicízem -zma m (ẹ̑-ī)
um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi
SSKJ²
psévdoklásičen -čna -o prid. (ẹ̑-á)
ki posnema klasično grško in rimsko umetnost: psevdoklasična umetnost
 
lit. psevdoklasična poetika
SSKJ²
psévdokultúra -e ž (ẹ̑-ȗ)
lažna, navidezna kultura: obsoditi psevdokulturo
SSKJ²
psévdomarksístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
ekspr. lažno, navidezno marksističen: psevdomarksistična teorija o narodu
SSKJ²
psévdomorfóza -e ž (ẹ̑-ọ̑)
min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: psevdomorfoza topaza po ortoklazu
// pojav, da snov ohrani kristalno obliko snovi, iz katere je nastala:
SSKJ²
psévdonároden -dna -o prid. (ẹ̑-á)
ekspr. ki v resnici ni naroden: psevdonarodne značilnosti / psevdonarodne pesmi
SSKJ²
psevdoním -a m (ȋ)
ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom
SSKJ²
psevdonímen -mna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na psevdonim: psevdonimni pesnik / anonimni in psevdonimni podlistki
    psevdonímno prisl.:
    psevdonimno objaviti knjigo
SSKJ²
psevdonímnik -a m (ȋ)
zastar. psevdonimni avtor, pisatelj: članek psevdonimnika
SSKJ²
psévdopódij -a m (ẹ̑-ọ́)
nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane, panožica:
SSKJ²
psévdoproblém -a m (ẹ̑-ẹ̑)
knjiž. lažni, navidezni problem: razglasiti problem za psevdoproblem; nesmiselni psevdoproblemi
SSKJ²
psévdorevolucionáren -rna -o prid. (ẹ̑-ā)
ekspr. lažno, navidezno revolucionaren: psevdorevolucionarna stališča
SSKJ²
psévdoromántičen -čna -o prid. (ẹ̑-á)
lažno, navidezno romantičen: psevdoromantična zgodba
SSKJ²
psévdoznánost -i ž (ẹ̑-á)
lažna, navidezna znanost: razpravljali so o razlikah med znanostjo in psevdoznanostjo; okultizem, praznoverje in psevdoznanost / evgenika kot psevdoznanost
SSKJ²
psévdoznánstven -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
ekspr. lažno, navidezno znanstven: psevdoznanstvene metode
SSKJ²
psíca -e ž (í)
1. samica psa: psica se goni; pes in psica
2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna
♦ 
etn. sodarski stol
SSKJ²
psìč psíča m (ȉ í)
psiček: lajanje psiča
SSKJ²
psíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od pes: na vrvici voditi kodrastega psička / psiček jazbečar / psica s psički / porcelanast psiček
SSKJ²
psíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na psice: psičji smrček / psičje mleko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
psíčka -e ž (ȋ)
manjšalnica od psica: psička je cvilila in mahala z repom; psička z rodovnikom
SSKJ²
psíha1 -e ž (ī)
duševnost: vplivati na psiho mladostnika; značilnosti ženske psihe / psiha množic, naroda / raziskovati psiho živali
SSKJ²
psíha2 -e ž (ī)
nizka omara z velikim stoječim ogledalom: na psihi je imela toaletne potrebščine; pred psiho pomerjati obleko
SSKJ²
psihedéličen -čna -o prid. (ẹ́)
psih. nanašajoč se na delovanje, učinkovanje mamil na človekovo duševnost: psihedelično doživetje / psihedelične barve
SSKJ²
psihiáter -tra m (á)
zdravnik specialist za psihiatrijo: pregledal ga je psihiater / iti k psihiatru
SSKJ²
psihiátričen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na psihiatre ali psihiatrijo: psihiatrični pregled / psihiatrična terapija / psihiatrična bolnišnica, klinika
SSKJ²
psihiatríja -e ž (ȋ)
veda o duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj psihiatrije / oddelek za psihiatrijo
SSKJ²
psihiátrinja -e ž (á)
zdravnica specialistka za psihiatrijo: predavanje znane psihiatrinje
SSKJ²
psíhičen -čna -o prid. (í)
duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja
 
med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem
    psíhično prisl.:
    psihično nerazvit, uravnovešen
SSKJ²
psíhika -e ž (í)
knjiž. duševnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika
SSKJ²
psiho... ali psího... prvi del zloženk (í)
nanašajoč se na duša 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija
SSKJ²
psíhoaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋfarm.
ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje: psihoaktivne droge; psihoaktivna sestavina, snov; psihoaktivno zdravilo
SSKJ²
psíhoanalítičarka -e ž (ȋ-í)
strokovnjakinja za psihoanalizo: uspešna, znana psihoanalitičarka; psihiatrinja in psihoanalitičarka / jungovska psihoanalitičarka; teoretska psihoanalitičarka
SSKJ²
psíhoanalítičen -čna -o prid. (ȋ-í)
nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje
SSKJ²
psíhoanalítik -a m (ȋ-í)
strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik; filozof in psihoanalitik / teoretski psihoanalitik
SSKJ²
psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ)
psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize
// na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
SSKJ²
psíhodiagnóstika -e ž (ȋ-ọ́)
med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi: metode psihodiagnostike / center za psihodiagnostiko
SSKJ²
psíhodiagnóza -e ž (ȋ-ọ̑)
psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo
SSKJ²
psíhodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á)
psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija
SSKJ²
psíhofármak -a m (ȋ-ȃfarm.
zdravilo s psihoaktivnim učinkom: predpisati psihofarmak; zdraviti s psihofarmaki; stranski učinki psihofarmakov; uporaba psihofarmakov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
psíhofízičen -čna -o prid. (ȋ-í)
duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni
♦ 
filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
SSKJ²
psíhofízika -e ž (ȋ-í)
veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki
SSKJ²
psíhofiziologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela
SSKJ²
psíhofiziolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti
SSKJ²
psihogén -a -o prid. (ẹ̑)
psih. ki je duševnega izvora: organska in psihogena obolenja
SSKJ²
psihografíja -e ž (ȋ)
psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija
SSKJ²
psihográm -a m (ȃ)
psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu
SSKJ²
psíhohigiéna -e ž (ȋ-ẹ̑)
med. skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij:
SSKJ²
psíhohigiéničen -čna -o (ȋ-ẹ́)
pridevnik od psihohigiena: psihohigienična posvetovalnica
SSKJ²
psíhohigiénski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na psihohigieno: psihohigiensko delo / psihohigienska posvetovalnica
SSKJ²
psíholingvístika -e ž (ȋ-í)
jezikosl. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča duševnosti: dognanja psiholingvistike
SSKJ²
psihológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za psihologijo, dušeslovec: razvil se je v pomembnega psihologa / dober pisatelj je tudi dober psiholog
 
psih. industrijski psiholog; šol. šolski psiholog
SSKJ²
psihológičen -čna -o prid. (ọ́)
star. psihološki: psihologični procesi
SSKJ²
psihologíja -e ž (ȋ)
1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska, otroška psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja
 
ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; razvojna psihologija ki proučuje človekove psihološke funkcije in njihove spremembe glede na faze ontogenetskega razvoja; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi
2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase
SSKJ²
psihológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za psihologijo: psihologinja in pedagoginja
SSKJ²
psihologístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na psihologizem: psihologistična razlaga; psihologistična smer
SSKJ²
psihologízem -zma m (ī)
knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja: očitati komu psihologizem; psihologizem v filozofiji, literarni vedi / te ideje izvirajo iz psihologizma
SSKJ²
psihologizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od psihologizirati: izogniti se pretiranemu psihologiziranju / psihologiziranje oseb v romanu
SSKJ²
psihologizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira
SSKJ²
psiholóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test
2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore
♦ 
lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
psihométričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na psihometrijo: psihometrični postopki / psihometrični test
SSKJ²
psihometríja -e ž (ȋ)
1. nauk o merjenju duševnih pojavov: inštitut za psihometrijo; strokovnjak za psihometrijo; psihometrija in sociometrija
2. zaznavanje duševnih pojavov, procesov pri drugi osebi in vplivanje nanje preko predmetov, prostorov, s katerimi je (bila) ta oseba v stiku: sposobnost psihometrije; pshiometrija, intuicija in jasnovidnost / psihometrija lokacije
SSKJ²
psihomotóren -rna -o prid. (ọ̄)
med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki
SSKJ²
psihomotóričen -čna -o prid. (ọ́)
med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test
SSKJ²
psíhonevróza -e ž (ȋ-ọ̑)
med. nevroza: zdraviti psihonevrozo
SSKJ²
psíhoonkologíja -e ž (ȋ-ȋ)
psihologija, ki se ukvarja z obolelimi za rakom: mednarodni kongres psihoonkologije / ambulanta, oddelek za psihoonkologijo
SSKJ²
psihopát -a m (ȃ)
nav. ekspr. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat
SSKJ²
psihopátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje
SSKJ²
psihopatíja -e ž (ȋ)
psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije
SSKJ²
psihopátinja -e ž (ȃ)
psihopatka: osamljena psihopatinja
SSKJ²
psihopátka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. značajsko, osebnostno neuravnovešena ženska: nevarna psihopatka
SSKJ²
psíhopatologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja
SSKJ²
psíhopatolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na psihopatologijo: psihopatološki vzroki samomora / psihopatološka podoba oseb v romanu
SSKJ²
psihopátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi
SSKJ²
psíhoseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj
SSKJ²
psíhosociálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela
SSKJ²
psíhosociologíja -e ž (ȋ-ȋ)
socialna psihologija:
SSKJ²
psíhosociolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost
SSKJ²
psíhosomátičen -čna -o prid. (ȋ-á)
psihosomatski: psihosomatični pojavi / psihosomatične bolezni / psihosomatična medicina
SSKJ²
psíhosomátika -e ž (ȋ-á)
med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov: temelji psihosomatike; predavanje o psihosomatiki; inštitut za psihosomatiko
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
psíhosomátski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov
SSKJ²
psíhotéhničen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
nanašajoč se na psihotehniko: psihotehnični pripomočki / psihotehnični test
SSKJ²
psíhotéhnik -a m (ȋ-ẹ́)
strokovnjak za psihotehniko: naloge psihotehnikov
SSKJ²
psíhotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́)
psih. uporaba psiholoških testov, tehnik v praktične namene:
SSKJ²
psíhoterapévt -a m (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za psihoterapijo: pogovori s psihoterapevtom
SSKJ²
psíhoterapévtičen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
med. psihoterapevtski: psihoterapevtična metoda
SSKJ²
psíhoterapévtka -e ž (ȋ-ẹ̑)
strokovnjakinja za psihoterapijo: hoditi na pogovore k psihoterapevtki; uspešna psihoterapevtka; psihologinja in psihoterapevtka
SSKJ²
psíhoterapévtski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na psihoterapevte ali psihoterapijo: psihoterapevtski pogovor / psihoterapevtske metode
SSKJ²
psíhoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
med. zdravljenje duševnih motenj in bolezni s psihološkimi sredstvi: rehabilitacija s pomočjo psihoterapije
SSKJ²
psíhoterór -ja m (ȋ-ọ̑)
duševno nasilje, duševno trpinčenje: izvajati psihoteror nad kom / psihoteror na delovnem mestu
SSKJ²
psíhotést -a m (ȋ-ẹ̑)
psih. psihološki test: opravljati psihoteste / uporabljati psihoteste
SSKJ²
psihótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na psihotike ali psihozo: psihotični in nevrotični znaki bolezni / psihotični bolnik / pred izpitom občutiti psihotičen strah
SSKJ²
psihótik -a m (ọ́)
psiht. kdor ima psihozo: nevrotiki in psihotiki
SSKJ²
psihotrópen -pna -o prid. (ọ̑farm.
ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje; psihoaktivni: volčja češnja ima močnejše psihotropne učinke kot marihuana; psihotropna snov; psihotropno zdravilo
SSKJ²
psihóza -e ž (ọ̑)
1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije
2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza
SSKJ²
psihrométer -tra m (ẹ̄)
meteor. priprava za določanje vlage v zraku:
SSKJ²
psíkanje -a s (ī)
glagolnik od psikati: s psikanjem opozarjati motilce, naj utihnejo / psikanje puščic
SSKJ²
psíkati -am nedov. (ī ȋ)
oglašati se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: psikati in sikati / pst, pst, so psikali jezni glasovi / krogle so psikale okoli njega sikale
SSKJ²
psíkniti -em dov. (í ȋ)
oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila
SSKJ²
psíkovina in psikovína -e ž (í; í)
nar. grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
psilofít -a m (ȋ)
nav. mn., pal. izumrle rastline, ki so se prve pojavile na kopnem, Psilophyta:
SSKJ²
psína -e ž (í)
1. pasje meso: med vojno so jedli tudi psino
2. slabš. pes: psina laja
SSKJ²
psitakóza -e ž (ọ̑)
med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka
SSKJ²
psoglàv in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice
SSKJ²
psoglávec -vca m (ȃ)
1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih
2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi
SSKJ²
psoglávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na psoglavce: psoglavski poglavar / psoglavska zloba
SSKJ²
psoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za psoslovje; kinolog: društvo psoslovcev
SSKJ²
psoslôvje -a s (ȏ)
knjiž. veda o psih; kinologija
SSKJ²
psovánje -a s (ȃ)
glagolnik od psovati: preklinjanje in psovanje
SSKJ²
psováti psújem nedov., psovál (á ú)
knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater
    psován -a -o:
    psovan človek
SSKJ²
psôvka -e ž (ō)
groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami
SSKJ²
pst [pśt in ps̀tmedm.
izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho
SSKJ²
1 [pš́medm., klic perutnini
beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe
SSKJ²
2 [pš́medm.
posnema šepetanje, polglasno govorjenje: pš, pš, pš, si šepetajo na uho
SSKJ²
pšênast -a -o prid. (é)
po sestavi, obliki podoben pšenu: pšenasta snov
SSKJ²
pšeníca -e ž (í)
kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica
 
bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli
 
agr. jarovizacija pšenice
SSKJ²
pšeníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
 
zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus
    pšeníčno prisl.:
    pšenično svetli lasje
SSKJ²
pšeníčica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od pšenica: njiva pšeničice / nasuti ptičkom pšeničice / rumena pšeničica
SSKJ²
pšeníčka -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od pšenica: pšenička je ozelenela / nasuti konju pšeničke
SSKJ²
pšeníčnica -e ž (ȋ)
1. pšenična slama: pospraviti pšeničnico
2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pšeníčnik -a m (ȋ)
star. pšenični kruh: jesti pšeničnik; kos pšeničnika
♦ 
bot. poletni jurček
SSKJ²
pšeničnolás in pšeničnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima pšenične lase: pšeničnolasa deklica
SSKJ²
pšêno -a s (é)
oluščena prosena zrna: prebirati pšeno za klobase; kuhano pšeno / proseno pšeno
// oluščena zrna nekaterih žit sploh: ajdovo pšeno; ječmenovo pšeno ješprenj
♦ 
meteor. babje pšeno zrnate snežne padavine
SSKJ²
pšíca -e ž (í)
star. puščica1izstreliti pšico; švignil je mimo hiše kot pšica
SSKJ²
pšícniti -em dov. (í ȋ)
star. švigniti, zleteti kot puščica: ptič je pšicnil v temo / mimo je pšicnilo vozilo
SSKJ²
pšt [pš́t in pš̀tmedm.
pst: pšt, da kdo ne sliši
SSKJ²
pterodáktil -a m (ȃ)
pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati: krilati pterodaktili
SSKJ²
pteropód -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. v morju živeči drobni planktonski polži, Pteropoda:
SSKJ²
pterozáver -vra m (á)
pal. izumrli plazilec, sposoben letati: dolgorepi, kratkorepi pterozaver; okostje pterozavra
SSKJ²
ptialín -a m (ȋ)
biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor:
SSKJ²
ptíca -e ž (í)
1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic
2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica
● 
ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo
SSKJ²
ptìč ptíča m (ȉ í)
1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel
2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje
● 
ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo
SSKJ²
ptičád -i ž (ȃ)
več ptičev, ptiči: ptičad je pojedla vse zrnje
SSKJ²
ptíčar -ja m (ȋ)
1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke
2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar
// lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji
SSKJ²
ptíčarica -e ž (ȋ)
lov. puška z daljšim dometom šiber, zlasti za streljanje ptičev: streljati s ptičarico / puška ptičarica
SSKJ²
ptíčarka -e ž (ȋ)
samica psa ptičarja: ptičarka z mladiči
SSKJ²
ptíčarstvo -a s (ȋ)
ukvarjanje s ptiči, pticami: oče je bil navdušen za ptičarstvo
SSKJ²
ptíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od ptič: ptički so skakali z veje na vejo; pozimi so otroci skrbeli za prezeble ptičke; jé kot ptiček zelo malo; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / gnezdo s ptički
● 
ekspr. obkolili so hišo, toda ptiček jim je ušel človek, ki so ga lovili; tat; ekspr. še tak ptiček se enkrat ujame še tako iznajdljivega, prebrisanega človeka odkrijejo, ujamejo
♦ 
gastr. telečji ptički majhni nadevani in zviti telečji zrezki ali podolgovati koščki
SSKJ²
ptičeslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za ptičeslovje; ornitolog: ugotovitve ptičeslovcev
SSKJ²
ptičeslôvje -a s (ȏ)
knjiž. veda o pticah; ornitologija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ptíčica -e ž (ī)
manjšalnica od ptica: ptičice so odletele, prepevale / to dekle ti je ptičica, ne boš je presenetil
● 
ekspr. lahkoživa, vesela ptičica lahkoživa, vesela ženska; ekspr. nočna ptičica vlačuga, prostitutka
SSKJ²
ptíčjak tudi ptíčjek -a m (ȋ)
ptičji iztrebek: očistiti žleb ptičjakov
SSKJ²
ptíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice
● 
nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo
♦ 
bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj; med. ptičja gripa nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom
SSKJ²
ptíčka -e ž (ȋ)
manjšalnica od ptica: otroci so lačnim ptičkam naredili hišico; prepevala je kot ptička
● 
ekspr. to ti je ptička je iznajdljiva, prebrisana ženska; ekspr. nočna, poulična ptička vlačuga, prostitutka
SSKJ²
ptíčnica -e ž (ȋ)
ptičja kletka: v ptičnici na steni je pel kanarček
// tej podobna kletka za lovljenje ptičev: nastaviti ptičnico
SSKJ²
ptíčnik -a m (ȋ)
zastar. ptičnica
SSKJ²
ptolemêjski -a -o prid. (ȇ)
1. nanašajoč se na egiptovske kralje Ptolemejce: ptolemejska vladavina
2. nanašajoč se na astronoma, matematika Ptolemeja: ptolemejska razlaga vesolja
SSKJ²
PTT1 in ptt -ja [pẹtẹté -êja tudi pətətə̀m (ẹ̑ ȇ; ə̏)
krat. pošta, telegraf, telefon: razvoj PTT-ja / biti v službi pri PTT-ju / prvi del zloženk: PTT-promet; PTT-storitve; PTT-podjetje
SSKJ²
PTT2 in ptt -- ž [pẹtẹté tudi pətətə̀(ẹ̑; ə̏)
krat. pošta, telegraf, telefon: razvoj naše PTT / biti v službi pri PTT / PTT Maribor
SSKJ²
 medm. (ȕ)
izraža zoprnost: pu, kako je tu soparno
SSKJ²
pub -a [páb-m (ȃ)
zlasti v angleškem okolju pivnica1vsak večer je hodil v pub
SSKJ²
púbec -bca m (ȗ)
nar. štajersko fant, deček1petnajstletni pubci so se zbrali na igrišču
SSKJ²
púbek -bka m (ȗ)
knjiž. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh1:
SSKJ²
pubertéta -e ž (ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja med otroštvom in mladostno dobo: dozorevanje v puberteti / biti v puberteti; pren., publ. gibanje je svojo puberteto že preživelo
SSKJ²
pubertéten -tna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na puberteto: pubertetne težave / pubertetna doba
    pubertétno prisl.:
    pubertetno občutljiv
SSKJ²
pubertétnica -e ž (ẹ̑)
1. ped. ženska v dobi med otroštvom in mladostno dobo: težave pubertetnic in pubertetnikov
2. ekspr. nedoraslo dekle: pri teh letih, pa se še zanima za pubertetnice
SSKJ²
pubertétnik -a m (ẹ̑)
1. ped. moški v dobi med otroštvom in mladostno dobo: duševnost pubertetnikov
2. ekspr. nedorasel fant: pubertetniki me ne bodo učili; vede se kot kak pubertetnik
SSKJ²
pubertétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pubertetnike: pubertetniški glas; pubertetniška trma / pubertetniška doba
SSKJ²
púbič -a m (ȗ)
zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh1opazovati pubiče v mlaki
SSKJ²
publicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od publicirati: publiciranje znanstvenih razprav
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
publicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi ali na spletu, objaviti: publicirati članke, stara besedila / publ. časopisi so ta dogodek močno publicirali so o njem veliko pisali
    publicíran -a -o:
    članek je publiciran na prvi strani časopisa
SSKJ²
publicíst -a m (ȋ)
kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji ali na spletu: izšla je knjiga znanega pisatelja in publicista / politični publicist
SSKJ²
publicístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na publiciste ali publicistiko: publicistična in leposlovna dela / publicistični jezik, stil / publicistična kritika
    publicístično prisl.:
    publicistično se izražati
SSKJ²
publicístika -e ž (í)
dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji ali na spletu: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revijalna publicistika
// besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati strokovno publicistiko o narodnem vprašanju
SSKJ²
publicístka -e ž (ȋ)
ženska, ki ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji ali na spletu: pisateljica in publicistka
SSKJ²
publicitéta -e ž (ẹ̑)
dejstvo, da se v časopisju, na radiu, televiziji ali na spletu (veliko) piše, govori o čem: skrbeti za publiciteto; obisk predsednika je bil deležen velike publicitete / publ. dogodek je dobil široko, veliko publiciteto o njem se je v časopisih, na radiu, televiziji veliko pisalo, govorilo
SSKJ²
publicízem -zma m (ī)
jezikosl. za publicistiko tipično jezikovno sredstvo: publicizmi v besedilu; publicizmi in barbarizmi
SSKJ²
públika -e ž (ú)
občinstvo: publika zapušča dvorano; ploskanje, žvižganje publike / premierska publika / s svojo zadnjo knjigo pri publiki ni imel uspeha; filmska, gledališka, koncertna publika
SSKJ²
publikácija -e ž (á)
1. knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti: izdati, založiti publikacijo; akademijske publikacije / knjižna, periodična publikacija; likovne, turistične, znanstvene publikacije
2. zastar. objava: do publikacije v reviji ni prišlo
SSKJ²
públikum -a m (ū)
knjiž. občinstvo: spraviti publikum v smeh / slovenski publikum
SSKJ²
púcflèk -êka m (ȗ-ȅ ȗ-é)
nižje pog. podrejen, odvisen človek: tvoj pucflek pa že ne bom
SSKJ²
púci medm. (ȗ)
klic psu napadi1, zgrabi: puci, puci ga
SSKJ²
puck gl. pak1
SSKJ²
púč1 -a m (ȗ)
publ. državni udar: puč ni uspel / vojaški puč
SSKJ²
pùč2 púča m (ȕ ú)
nar. koroško ploščat sodček za pijačo, ki se nosi na hrbtu: oprtati si puč
SSKJ²
pučíst -a m (ȋ)
publ. udeleženec puča: postaviti pučiste pred sodišče
SSKJ²
pučístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na pučiste ali puč: pučistični režim / pučistična vlada
SSKJ²
púd -a m (ȗ)
nekdaj ruska utežna enota, približno 16,4 kg: tehta šest pudov; pud žita
SSKJ²
púdelj1 -dlja in -na [pudəljm (ú)
pog. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako; koder1za rojstni dan je dobil majhnega pudlja
SSKJ²
púdelj2 -dlja in -na [pudəljm (ú)
nižje pog. prodajna miza: stal je za pudljem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
púder -dra m (ú)
sredstvo, navadno v obliki prahu, za lepšanje, zaščito kože, posip: uporabljati puder; prekriti gube s pudrom / otroški puder; rižev puder; tekoči puder; puder za obraz; doza za puder
 
farm. žvepleni puder ki vsebuje žveplov cvet in se uporablja pri kožnih izpuščajih
SSKJ²
púding -a m (ȗ)
1. živilski izdelek v obliki prahu iz škroba, mleka: stresti puding v mleko / čokoladni, lešnikov puding
// jed iz tega izdelka: jesti puding
2. gastr. močnata jed, kuhana v sopari: kuhati puding / rižev, sirov puding
SSKJ²
púdingov -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na puding: pudingov model / pudingov prah
SSKJ²
púdlanje -a s (ȗ)
glagolnik od pudlati: železo za pudlanje
SSKJ²
púdlar -ja m (ȗ)
nekdaj delavec, ki pudla: pudlarji in drugi fužinarji
SSKJ²
púdlarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pudlarje ali pudlanje: pudlarski zaslužek / pudlarsko jeklo / pudlarska peč
SSKJ²
púdlati -am nedov. (ȗ)
nekdaj pridobivati jeklo iz surovega železa v napol staljenem stanju:
SSKJ²
púdlovka -e ž (ȗ)
nekdaj peč za pudlanje: ogenj v pudlovki je ugasnil
SSKJ²
púdranje -a s (ȗ)
glagolnik od pudrati: pudranje obraza
SSKJ²
púdrati -am nedov. (ȗ)
nanašati puder: pudrati obraz, vrat; gledala se je v ogledalo in se pudrala; pudrati si nos
SSKJ²
púdrn -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na puder: pudrna barva / pudrna blazinica
SSKJ²
púdrnica -e ž (ȗ)
doza za puder: pudrnica z ogledalcem
SSKJ²
puéblo -a m (ẹ̑)
v indijanskem okolju vas, naselje: stanovati v pueblih; prebivalci puebla
SSKJ²
púf1 -a m (ȗ)
nižje pog. dolg1plačati, poravnati puf / vzeti na puf na upanje, na kredit
SSKJ²
pùf2 medm. (ȕ)
1. posnema močen pok: puf, puf, se slišijo streli / potegne pištolo, puf, in pade mrtev na tla
2. posnema puhanje: lokomotiva se začne premikati: puf, puf, puf
SSKJ²
púfer -fra in -ja m (ū)
kem. snov, ki preprečuje, da bi se koncentracija vodikovih ionov v raztopini zaradi dodatka kisline ali baze bistveno spremenila: pufer z nizkim, visokim pH / acetatni, fosfatni pufer
SSKJ²
pugwaški -a -o [págvaškiprid. (ȃ)
polit. nanašajoč se na znanstvenike, ki si organizirano prizadevajo za mir, razorožitev, znanstveno sodelovanje: pugwaško gibanje / pugwaška konferenca
SSKJ²
púh1 -a m (ȗ)
mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom
// nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh
// kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom
● 
ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene
SSKJ²
púh2 -a m (ȗ)
1. močen sunek zraka: puh ga je vrgel na tla / ognjeni puh; puh eksplozije, strele
// zamolkel glas ob takem sunku: slišati puh / puhi lokomotive
2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: njegov puh je otroka prestrašil; pih in puh / kadil je pipo in v puhih izpuščal dim
3. star. dah, zadah: po sobi je udaril vinski puh
SSKJ²
pùh3 medm. (ȕ)
1. posnema puhanje: puh, se je oddihoval / puh, puh, puh, je sopla lokomotiva v breg
2. izraža zoprnost: puh, kakšna vročina
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
púhalica -e ž (ū)
nar. plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz2veter je povzročal puhalice
SSKJ²
puhálka -e [tudi puhau̯kaž (ȃ)
1. priprava za razprševanje snovi s puhanjem: nanašati barvo s puhalko / ustna puhalka
2. min. priprava za zviševanje temperature plamena s pihanjem: pihati v plamen s puhalko
SSKJ²
puhálnik -a [tudi puhau̯nikm (ȃ)
agr. naprava, ki daje, povzroča močen tok zraka, za premeščanje, odstranjevanje kake snovi: s puhalnikom zmetati seno na kozolec / puhalnik kombajna; puhalnik za seno / vključiti puhalnik
SSKJ²
puhálo -a s (á)
teh. priprava, ki daje, oddaja tok zraka v sunkih: puhalo je potiskalo zrak v zgorevalni prostor; puhalo za hlajenje stroja / kovaško puhalo; puhalo na motorni pogon
// agr. cevasti del puhalnika: zamenjati puhalo
SSKJ²
púhanje -a s (ū)
glagolnik od puhati: puhanje lokomotive / puhanje pare iz kotla / medvedje puhanje
SSKJ²
púhast -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na puh1: puhasti piščanci / puhasta pernica / puhasta dlaka / ekspr. lahki puhasti oblaki / puhasta površina lista / puhasti sneg velike, rahle snežinke, ki nastanejo pri nizki temperaturi
♦ 
bot. puhasti hrast hrast s puhasto dlakavimi mladimi poganjki, Quercus pubescens; puhasta breza breza, ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens
    púhasto prisl.:
    puhasto dlakav
SSKJ²
puhastolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezi puhastolistno kosteličevje grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami, Lonicera xylosteum:
SSKJ²
púhati -am nedov. (ū)
1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima
// pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove
// ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva
2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal
3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka
// ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla
    puháje :
    počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline
    puhajóč -a -e:
    črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver
SSKJ²
púhavec -vca m (ȗ)
ekspr. puhast ptičji mladič: puhavce hranita samec in samica / mladiči puhavci
♦ 
bot. puhasti hrast
SSKJ²
púhec -hca m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od puh1: gosji puhec / puhec na bradi
SSKJ²
púhek -hka m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od puh1: s puhkom pokriti mladiči / na bradi mu poganja prvi puhek
SSKJ²
púhel -hla -o [puhəu̯prid. (ú)
1. ki je zaradi motenj v rasti redek, prazen: puhla kolerabica, repa / puhlo seme nekalivo
2. ekspr. ki ni dovolj gost, trdno sprijet: puhel sneg; zemlja je puhla
3. ekspr. notranje, duhovno prazen: puhle šale; tako življenje je puhlo / puhle besede / puhli formalisti
● 
ekspr. človek puhle glave človek, ki zelo malo ali nič ne ve
SSKJ²
púhlež -a m (ȗ)
ekspr. notranje, duhovno prazen človek: bil je pravi puhlež
SSKJ²
púhlica tudi puhlíca -e ž (ú; í)
1. ekspr. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost: govoriti, uporabljati puhlice / časopisne puhlice / obrabljene, prazne puhlice / sprejel jih je s prijaznimi puhlicami
2. agr. rahla, rodovitna prst: saditi v puhlico / obdelovati puhlico
SSKJ²
púhličast tudi puhlíčast -a -o prid. (ú; í)
nanašajoč se na puhlico: puhličast govor / puhličasta zemlja
SSKJ²
púhličen tudi puhlíčen -čna -o prid. (ú; ȋ)
nanašajoč se na puhlico: puhlične lastnosti / puhlična zemlja
SSKJ²
puhlôba -e ž (ó)
puhlost: puhloba življenja
SSKJ²
puhloglàv in puhlogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki zelo malo ali nič ne ve: puhloglav človek / puhloglavo govorjenje
SSKJ²
puhloglávec -vca m (ȃ)
ekspr. kdor zelo malo ali nič ne ve: smešiti puhloglavce
SSKJ²
puhloglávka -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki zelo malo ali nič ne ve: klepetulja in puhloglavka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
puhloglávost -i ž (ā)
ekspr. lastnost, značilnost puhloglavega človeka: napadati puhloglavost; puhloglavost mestnih gizdalinov
SSKJ²
púhlost -i ž (ú)
lastnost, značilnost puhlega: puhlost repe, sadja / ekspr. spoznal je vso puhlost življenja
SSKJ²
púhnica -e ž (ȗ)
zool. strupena afriška kača s polmesečastimi rumenimi lisami, Bitis arietans: stopiti na puhnico; mamba in puhnica
SSKJ²
púhniti -em dov. (ú ȗ)
1. v sunku dati, oddati hiter, močen tok zraka, dima: meh je samo nekajkrat puhnil / puhniti dim, vroč zrak
// pojaviti se, nastopiti v sunku: para puhne iz lonca; iz peči je puhnila vročina / ekspr. burja je mrzlo puhnila po dolini / v obraz mu je puhnil soparen zrak
2. izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: namesto da bi puhnil, je pihnil / puhniti v koga cigaretni dim
3. s sunkovitim izdihom izraziti nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puhne proti psu in zbeži; medvedka jezno puhne / ekspr. ženska ni nič odgovorila, samo jezno je puhnila
4. ekspr. zdrveti, skočiti, da nastane močen, sunkovit premik zraka: mimo je puhnil avtomobil / žabe so puhnile v vodo
SSKJ²
puhobrádec -dca m (ȃ)
ekspr. zelo mlad fant: lahkomiseln puhobradec
SSKJ²
púhovka -e ž (ȗ)
jopič, podložen s puhom: obleči puhovko; vetrovka in puhovka
// mn. hlače, podložene s puhom: obleči puhovke
♦ 
alp. spalna vreča, podložena s puhom
SSKJ²
puhtênje -a s (é)
glagolnik od puhteti: puhtenje megle
SSKJ²
puhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dvigovati se in zaradi razširjanja v zraku navadno izginjati: megla puhti iz jezera; ekspr. oblaki puhtijo v nebo / dim puhti iz njegove pipe / ekspr. rahel veter puhti po jezeru pihlja, se premika; pren. vroče želje puhtijo k njej
2. razširjati se in biti zato zaznaven z vohom: duh po morju, potu puhti od njih; iz prepada puhti smrad / brezoseb. od lipe puhti po medu / puhteti po naftalinu, znoju dišati
3. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: peč, žerjavica puhti
4. ekspr. kazati se, širiti se: iz pesmi puhti ljubezen
    puhtèč -éča -e:
    puhteča peč
SSKJ²
pújs -a m (ȗ)
1. ljubk. prašič: v hlevu je krulil pujs; zaklati pujsa / pri klicanju pujs, na
2. nav. slabš. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega pujsa / kot psovka ti pujs nemarni
SSKJ²
pújsa -e ž (ȗ)
ljubk. svinja: naša pujsa bo imela mlade
SSKJ²
pújsek -ska m (ȗ)
1. prašičji mladič: svinja in pujski
 
vet. sesni pujsek
2. ljubk. prašič: zrediti debelega pujska / mamica, glej pujska
3. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: sosedov fant je pujsek / kot nagovor umij se, pujsek
SSKJ²
púkanica -e ž (ū)
med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: kup pukanice; obveze in pukanica
SSKJ²
púkanje -a s (ū)
1. glagolnik od pukati: pukanje lanu, repe
2. star. napuljene niti platna: zadelati špranje s pukanjem / pukanje za na rano pukanica
SSKJ²
púkati -am nedov. (ū)
nar. puliti: pukati lan, repo / pukati nitke iz prta
// trgati, cefrati: v zadregi je pukala rob predpasnika
SSKJ²
púkec -kca m (ȗ)
otr. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati pukce
SSKJ²
púkel -kla m (ú)
nižje pog. grba: fant ima pukel že od rojstva / ekspr. pukel me boli hrbet
 
pog., ekspr. tri otroke ima na puklu skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. dobiti jih po puklu biti tepen; biti premagan
SSKJ²
púklast -a -o prid. (ú)
nižje pog. grbast: majhen je in puklast / stara, puklasta ženica sključena, upognjena
    púklasto prisl.:
    drži se puklasto
SSKJ²
púklež -a m (ȗ)
zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti; grbež
SSKJ²
púkša -e ž (ȗ)
star. puška
SSKJ²
pulárd -a m (ȃ)
agr., nekdaj mlada pitana kokoš ali pitani skopljeni petelin: gojiti pularde / pečeni pulard
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
púlfer -fra m (ú)
nižje pog. smodnik: zažgali so sod s pulfrom
 
nižje pog. ta prav gotovo ne bo iznašel pulfra ni posebno pameten, bister
SSKJ²
púli -ja m (ȗ)
tanjši pulover z visokim, navzdol zavihanim ovratnikom: obleči puli; volnen puli; fant v črnem puliju; krilo in puli
SSKJ²
pulíti in púliti -im nedov. (ī ú)
1. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: puliti lan, repo; puliti plevel; puliti komu zobe; puliti žeblje iz desk; puliti si obrvi s pinceto
// z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz česa sploh: živina puli seno iz jasli; puliti niti iz platna / ekspr. ljudje so se prerivali in si kar pulili časopise iz rok
 
ekspr. besedo za besedo so morali puliti iz njega s težavo so ga pripravili, da je govoril; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana
2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do česa: znal je staršem puliti denar / puliti priznanje iz koga
    pulíti se in púliti se
    1. ekspr., v zvezi z za prizadevati si, potegovati se: puliti se za čast; ekipa se puli za prvo mesto
     
    ekspr. za njegove izdelke se kupci kar pulijo jih zelo želijo kupiti; ekspr. dekleta se kar pulijo zanj zelo si prizadevajo pridobiti njegovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. ali te je podkupil, da se tako puliš zanj ga zagovarjaš, braniš; ekspr. za takega strokovnjaka se bodo še pulili si prizadevali za njegovo sodelovanje
    2. nar. prepirati se, prerekati se: pulila sta se, kdo ima prav
    3. nar. tepsti se, pretepati se: otroci se radi pulijo
    pulèč -éča -e:
    puleč si lase, je pobegnila v hišo
SSKJ²
púljenje -a s (ú)
glagolnik od puliti: puljenje lanu; puljenje zob / puljenje za vodilne položaje
SSKJ²
púlman -a m (ȗ)
žel. žarg. štiriosni potniški vagon: peljati se v udobnem pulmanu
SSKJ²
púlmanski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pulman: pulmanska kompozicija / pulmanski vagon
SSKJ²
pulmológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za pulmologijo: pregled pri pulmologu
SSKJ²
pulmologíja -e ž (ȋ)
med. veda o pljučih in pljučnih boleznih: specialist pulmologije; strokovnjaki s področja pulmologije; oddelek za pulmologijo
SSKJ²
pulmológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za pulmologijo: zdravnik jo je napotil k pulmologinji
SSKJ²
pulmolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pulmologijo: pulmološki oddelek; pulmološka ambulanta, klinika / pulmološki bolniki; pulmološki primeri
SSKJ²
pulôver -ja m (ó)
pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se oblači čez glavo: plesti pulover; volnen pulover; jopica in pulover / moški, otroški pulover; smučarski pulover
SSKJ²
pulôverček -čka m (ó)
manjšalnica od pulover: otrok v hlačkah in puloverčku / ekspr. k temnemu krilu nosi puloverčke živih barv
SSKJ²
púlpa -e ž (ȗ)
1. agr. celo, razkosano ali pretlačeno sadje z dodatkom sredstva za konzerviranje, namenjeno za nadaljnjo predelavo: dati pulpo v sode / predelovati v pulpo / sadna pulpa
2. anat., navadno v zvezi zobna pulpa vsebina zobne votline, zobna meča: odstraniti oboleli del zobne pulpe
SSKJ²
pulpírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. predelovati v pulpo: pulpirati sadje
SSKJ²
púlt -a m (ȗ)
1. mizi podobna priprava med prodajalcem in kupcem, na katero se daje blago: dajati, zlagati blago na pult; stati pred pultom, za pultom / prodajni, točilni pult
// navadno s prilastkom temu podobna priprava z namenom, kot ga izraža prilastek: delovni pult v kuhinji; hladilni pult z vgrajeno hladilno napravo; receptorski pult
2. navadno s prilastkom priprava s poševno (vrhnjo) ploskvijo, na katero se med branjem položi knjiga, list: dirigentski pult; govorniški, pisalni pult
● 
pog. dobiti meso izpod pulta dobiti v mesnici meso po protekciji; publ. za dirigentskim pultom bo nastopil znan dirigent dirigiral bo
♦ 
glasb. (notni) pult; rad. mešalni pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. komandni pult z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov
SSKJ²
púlten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pult: pultna površina
 
arhit. pultna streha enokapna streha, enokapnica
SSKJ²
pulverizácija -e ž (á)
teh. drobljenje snovi v prah, upraševanje: pulverizacija premoga
SSKJ²
púlz -a m (ȗ)
1. med. širjenje in krčenje žil zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utrip, bitje1otipati, zaznati pulz; hiter, neenakomeren pulz / imeti pulz sedemdeset; izmeriti pulz; pren., publ. pulz gospodarskega življenja
2. fiz. pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha, sunek: pulz radijskih valov
SSKJ²
pulzácija -e ž (á)
1. med., navadno v zvezi z žila širjenje in krčenje zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripanje, bitje1pulzacija žile; pren., publ. pulzacija gospodarstva
2. knjiž. pojavljanje v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavanje, utripanje: pulzacija svetilke, svetlobe
 
elektr. pulzacija električnega toka
SSKJ²
púlzar -ja m (ȗ)
astron. zvezda, ki oddaja pulze radijskih valov v enakomernih presledkih: odkritje pulzarjev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pulzátor -ja m (ȃteh.
1. stroj za preizkušanje trdnosti materiala z enakomerno se spreminjajočim obremenjevanjem: delati s pulzatorjem / univerzalni pulzator
2. del molznega stroja, ki s stiskanjem in sproščanjem uravnava izsesavanje mleka iz vimena: zamenjati pulzator / elektromagnetni, pnevmatični pulzator
SSKJ²
púlzen -zna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pulz: pulzna značilnost / pulzni signal
SSKJ²
pulzíranje -a s (ȋ)
glagolnik od pulzirati: pulziranje žile / pulziranje električnega toka
SSKJ²
pulzírati -am nedov. (ȋ)
1. med., navadno v zvezi z žila širiti in krčiti se zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripati, biti1žila pulzira / srce pulzira; pren., publ. tam močneje pulzira gospodarsko življenje
2. knjiž. pojavljati se v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavati, utripati: svetilka, svetloba pulzira
 
elektr. električni tok pulzira
    pulzirajóč -a -e:
    pulzirajoča arterija
     
    astron. pulzirajoča zvezda zvezda, ki se periodično širi in krči
SSKJ²
púma -e ž (ú)
zool. srednje velika, svetlemu panterju podobna zver, ki živi v Severni in Južni Ameriki, Panthera concolor: jaguar in puma
SSKJ²
pùmf in púmf medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu: pomeril je s puško in, pumf, sprožil / pumf, je telebnil po tleh
SSKJ²
púmpa -e ž (ȗpog.
1. črpalka: pumpa potiska vodo v višja nadstropja / dela na pumpi na bencinski črpalki
2. (zračna) tlačilka: pumpa za kolo
SSKJ²
púmparice -ric ž mn. (ȗ)
hlače s spodaj stisnjenimi hlačnicami, segajočimi pod kolena: obleči pumparice; pumparice iz rebrastega žameta; planinci v pumparicah
SSKJ²
púmpati -am nedov. (ȗpog.
1. črpati: pumpati vodo
2. polniti z (zračno) tlačilko: pumpati gumo / pumpati kolo / ekspr. pumpati mišice
SSKJ²
púmpež -a m (ȗ)
ekspr. kdor zna z vztrajnimi prošnjami, pregovarjanjem priti do denarja: sin je pravi pumpež
 
etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo
SSKJ²
púnca1 -e ž (ȗ)
pog. dekle: zbrali so se fantje in punce; zdrava kmečka punca / je še punca / sosed ima sina in dve punci hčeri / ni njegova punca, samo poznata se; ima punco
SSKJ²
púnca2 -e ž (ȗ)
star. (čistinski) žig: ura je imela na notranjem pokrovu vtisnjeno punco
SSKJ²
puncírati -am dov. in nedov. (ȋ)
star. žigosati (s čistinskim žigom): puncirati izdelke iz zlata
SSKJ²
púnč -a m (ȗ)
vroča pijača iz čaja in ruma, z dodatkom limone, pomaranče in sladkorja: piti, skuhati punč; v prid. rabi:, gastr. punč torta
SSKJ²
punčára -e ž (ȃ)
ekspr. dekle: krepka kmečka punčara / našo punčaro bo treba omožiti hčer / predstavil nam je svojo punčaro / pocestna punčara vlačuga, prostitutka
SSKJ²
punčè -éta s (ȅ ẹ́ekspr.
1. nedoraslo dekle: spogledljivo punče; vede se kot nezrelo punče
2. oseba ženskega spola do pubertete; deklica: fantek in punče sta začela peti / raje se igra s sosedovim punčetom kakor s sestrico
SSKJ²
púnček -čka m (ȗ)
ljubk. deklica, dekle: postala je čeden punček / kot nagovor kam pa, punček
SSKJ²
púnči -- ž (ȗ)
ljubk. deklica, dekle: drobna punči s svetlimi kodri / kot nagovor no, punči, povej
SSKJ²
púnčica -e ž (ȗ)
1. anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: punčica in šarenica; paziti na koga kot na punčico svojega očesa zelo
2. ljubk. deklica, dekle: živahna, svetlolasa punčica
SSKJ²
púnčika -e ž (ȗ)
star. punčka: drobna punčika s črnimi kitkami / deklice se igrajo s punčikami / dvoriti punčikam dekletom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
púnčka -e ž (ȗ)
1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere
2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka
3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči; deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj
SSKJ²
púnčkast -a -o prid. (ȗ)
nav. ekspr. tak kot pri punčki: punčkast obraz; punčkasto obnašanje / punčkast deček
SSKJ²
púnčoh -a m (ú)
nav. mn., nar. visoki čevelj z vezalkami: zavezati si punčohe
SSKJ²
púnec -nca m (ȗ)
star. (čistinski) žig: vtisniti punec na zlatarski izdelek
SSKJ²
punk in pánk -a [pánkm (ȃ)
zvrst glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb: igrati, poslušati punk; mladi se navdušujejo za punk; v prid. rabi: punk skupina; punk gibanje
SSKJ²
púnkcija -e ž (ú)
med. vbod z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine, nabod: s punkcijo odstraniti gnojno vsebino; punkcija ciste / lumbalna punkcija
SSKJ²
púnkcijski in punkcíjski -a -o prid. (ú; ȋ)
nanašajoč se na punkcijo: punkcijsko mesto / punkcijska igla
SSKJ²
púnkelj -klja tudi -na [punkəljm (ú)
nižje pog. cula, sveženj: držati, nesti punkelj; zavezati punkelj
● 
nar. blazinica za klekljanje
SSKJ²
púnkeljček -čka [punkəljčəkm (ȗ)
manjšalnica od punkelj: zavezati punkeljček
SSKJ²
punker ipd. gl. panker ipd.
SSKJ²
punkovec ipd. gl. pankovec ipd.
SSKJ²
púnkt -a m (ȗ)
pog., navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo, točka: mladi imajo svoje punkte / kopalni, oskrbovalni, prometni punkt
 
star. gostilna je na dobrem punktu na primernem kraju
// med narodnoosvobodilnim bojem stalno mesto za sestajanje obveščevalcev in njihovih sodelavcev: v tej hiši so imeli partizani svoj punkt / določiti nov punkt
SSKJ²
punktácija -e ž (á)
nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvaške: izdati, prebrati punktacije
SSKJ²
punktálen -lna -o prid. (ȃ)
teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko:
SSKJ²
punktáš -a m (á)
zgod. žarg. pristaš punktacij: preganjati punktaše
SSKJ²
punktíranje -a s (ȋ)
glagolnik od punktirati: punktiranje ploskve / punktiranje ciste; punktiranje kolenskega sklepa
SSKJ²
punktírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. pikčati: punktirati ploskev
2. med. vbadati z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine: punktirati cisto / punktirati gnoj
    punktíran -a -o:
    punktirano mesto
     
    glasb. punktirana nota nota, podaljšana s piko
SSKJ²
punktuálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. trenuten: punktualno dejanje
♦ 
glasb. punktualna glasba glasba, katere melodiko sestavljajo vsebinsko samostojni deli iz enega ali nekaj tonov
SSKJ²
púnktum člen. (ȗ)
knjiž., navadno v zvezi z in konec1, pika: pisma hočem nazaj, in punktum; šolo mora končati. Punktum
SSKJ²
pùnt1 púnta m (ȕ ú)
(kmečki) upor: pripravljati, voditi punt / oborožen punt / ekspr. punt zoper laž
 
zgod. kmečki punti kmečki upori
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
pùnt2 púnta m (ȕ ú)
šport. žarg. točka, zlasti pri balinanju: pri igri ni dobil niti enega punta
SSKJ²
púnta -e ž (ȗ)
grad. žarg. podpora, podporni drog: rabiti punto; punte in plohi
SSKJ²
púntaka -e ž (ú)
les. tesarska sekira za dolbenje žlebov, lukenj:
SSKJ²
púntanje -a s (ú)
glagolnik od puntati: obdolžiti koga puntanja kmetov / nasprotovanje in puntanje
SSKJ²
púntar -ja m (ū)
(kmečki) upornik: puntarji so bili dobro oboroženi / ekspr. med fanti iz našega razreda je on največji puntar / kmečki puntarji
SSKJ²
puntaríja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. upor, upiranje: krvavi konec puntarije
SSKJ²
púntarka -e ž (ū)
(kmečka) upornica: puntarke so se zbrale na trgu
SSKJ²
púntarski -a -o prid. (ū)
uporniški: puntarska vojska; puntarska gesla / puntarski kmetje / ekspr. biti puntarskega duha
SSKJ²
púntarstvo -a s (ū)
nav. ekspr. uporništvo: kaznovati koga zaradi puntarstva / literarno puntarstvo
SSKJ²
púntati -am nedov. (ú)
spodbujati k uporu: puntati kmete, vojake / ekspr. puntati mladino
    púntati se 
    upirati se: kmetje so se puntali / ekspr. puntati se staršem
SSKJ²
púpa1 -e ž (ū)
1. star. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pupo; pupa iz celuloida / otroška pupa
 
obrt. žarg. (krojaška) pupa model človeškega trupa za pomerjanje oblačil; (krojaška) lutka; pupa v izložbi (ženska) lutka
2. nar. primorsko dekle: pupe so šle na ples
SSKJ²
púpa2 -e ž (ū)
otr. pijača: steklenička s pupo
SSKJ²
púpati -am nedov. (ȗ)
otr. piti: papati in pupati
SSKJ²
púpcati -am nedov. (ȗ)
otr. piti: pupcati mleko
SSKJ²
púpek -pka m (ȗ)
zool. repata dvoživka z vitkim trupom in ob straneh sploščenim repom, Triturus: opazovati pupke v mlaki; močeradi in pupki / planinski, veliki pupek
SSKJ²
púpica -e ž (ū)
otr. pijača: papica in pupica / dajati pupice
SSKJ²
pupíla -e ž (ȋ)
anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: razširjenje pupile
SSKJ²
pupiláren -rna -o prid. (ȃ)
pravn., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilarne zadeve / pupilarna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom
    pupilárno prisl.:
    pupilarno varne vloge
SSKJ²
pupílen -lna -o prid. (ȋ)
1. anat. zeničen: pupilni obseg
 
med. pupilni refleks
2. pravn., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilno premoženje / pupilna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom
SSKJ²
púra -e ž (ū)
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure
// samica te živali: jajca pure; puran in pura
Število zadetkov: 97669