Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

priskutljív -a -o prid. (ī í)
ekspr. neprijeten, zoprn: priskutljiv obraz

SSKJ²

priskútnež -a m (ȗ)
slabš. neprijeten, zoprn človek: neki priskutnež me je nadlegoval

SSKJ²

priskútnica -e ž (ȗ)
slabš. neprijetna, zoprna ženska: ta priskutnica me je zadržala celo uro

SSKJ²

priskútnost -i ž (ú)
ekspr. neprijetnost, zoprnost: priskutnost vsiljivega človeka / vztrajal je kljub priskutnostim, ki jih je moral prenašati
// nenaravnost, izumetničenost: priskutnost govorjenja, vedenja
● ekspr. tožil in vzdihoval je do priskutnosti zelo

SSKJ²

prisladkáti se -ám se dov. (á ȃ)
ekspr. prikupiti se: hotel se ji je prisladkati
● ekspr. spet se je prisladkal k nam pretirano prijazno prišel

SSKJ²

prislánjanje -a s (ā)
glagolnik od prislanjati: tu prislanjanje koles ni prepovedano

SSKJ²

prislánjati -am nedov. (ā)
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: prislanjati kolo na ograjo, ob ograjo; mokre škornje je prislanjal k peči
// dajati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: glavo mu prislanja k prsim; ekspr. sonce se je prislanjalo na zgornji rob hribov / ekspr. nizke bajte so se prislanjale k visokim hišam so stale ob njih
● ekspr. spet prislanja uho na vrata prisluškuje

prislánjati se

knjiž.

nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam:

vse življenje se prislanja k tujim družinam

SSKJ²

prislepáriti -im dov. (á ȃ)
ekspr. z goljufanjem, varanjem priti do česa: prisleparil je več milijonov; to dovoljenje si je prisleparil

SSKJ²

prislíniti -im dov. (í ȋ)
s slino pritrditi: prisliniti listič na šipo
● ekspr. to ga je tako ujezilo, da ji je prislinil klofuto dal klofuto

prislíniti se

slabš.

nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam:

ko je izvedel, da gremo tja, se nam je še on prislinil

prisliniti se k dekletu

/ zagledal ga je na drugi strani dvorane in se prislinil k njemu; prisliniti se v hišo

/ povsod se prislini zraven

prikupiti se:

prisliniti se direktorju

kako se ji zna prisliniti

SSKJ²

prislínjenec -nca m (ȋ)
slabš. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: kaj pa spet hoče od nas ta prislinjenec

SSKJ²

prislòn -ôna m (ȍ ó)
1. prislonitev: prislon lestve na zid
2. zastar. naslonjalo, naslonilo: opiral se je na prislon njenega stola
3. teh. del orodja, naprave, ob katerega se prisloni predmet, ki se obdeluje, meri: prislon pri kotniku

SSKJ²

prislonítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prisloniti: prislonitev puške k rami

SSKJ²

prisloníti -slónim stil. -ím dov., prislônil stil. prislónil (ī ọ́, í)
dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: prisloniti kolo k ograji, ob drevo; prisloniti lestev na zid; odprla je skrinjo in prislonila pokrov ob steno; prislonil se je k drevesu
// dati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: prislonil je puško k licu, rami, pomeril in sprožil / skloni se k njej in prisloni svoj obraz k njenemu; prislonil je uho k slušalki / prisloniti omaro k steni postaviti jo zelo blizu stene; ekspr. prisloniti hišo ob pobočje postaviti jo ob pobočju
● star. prislonil mu je klofuto dal mu je klofuto; ekspr. vrata je le prislonil priprl; ekspr. k temu prizoru je prislonil še dva druga dodal mu je

prisloníti se

knjiž.

nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam:

po moževi smrti se je prislonila k teti

/ v mesto je hodila peš ali pa se je prislonila na kak voz

prislónjen

-a -o:

k zidu prislonjena deska

SSKJ²

prislónjenec -nca m (ọ́)
knjiž. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: noče, da bi ga hči in zet imela za prislonjenca
♦ agr. kozolec, ki stoji tik ob skednju ali hlevu

SSKJ²

prislòv -ôva m (ȍ ó)
jezikosl. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok: prislovi, predlogi, vezniki in medmeti / časovni, krajevni prislovi; količinski prislov; miselni prislov ki izraža razmerje govorečega do povedanega

SSKJ²

prislôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na prislov: prislovne zveze
// v zvezi prislovno določilo stavčni člen, ki določa povedek ali nekatere druge stavčne člene glede na kraj, čas, način, vzrok: prilastek in prislovno določilo / prislovno določilo časa, kraja

SSKJ²

prislôvica -e ž (ȏ)
zastar. rek, pregovor: sklicuje se na to, kar pravi prislovica; ravnal se je po stari prislovici, da pametnejši odneha / rad govori v prislovicah

SSKJ²

prislôvičen -čna -o prid. (ȏ)
zastar. splošno znan: njegova dobrota je postala že kar prislovična; prislovična počasnost polža

SSKJ²

prislúga -e ž (ū)
zastar. služabniki, služinčad: gospodar je s svojo prislugo stal na pragu

SSKJ²

prislúh -a m (ȗ)
1. slušna zaznava brez stvarne podlage: imeti prisluhe in privide / ptičje petje je bilo samo prisluh / vsi ti šumi so ustvarjali prisluh šepetajoče melodije
● ekspr. saj nič ne poka, menda imaš prisluhe izraža podkrepitev trditve
♦ psiht. slušna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj
2. glagolnik od prisluhniti: kratek prisluh / prisluh družbenim tokovom
3. skrivno poslušanje s prisluškovalnimi sredstvi: pogovor je bil ujet med telefonskim prisluhom; naprava za prisluhe / opravljati prisluhe; pridobiti sodno odredbo za prisluhe; nezakoniti, tajni prisluhi; uporaba policijskih prisluhov v sodnih preiskavah / oddelek za prisluhe
// kar se pridobi s takim poslušanjem: analiza, poslušanje prisluhov; prepis, zapis prisluhov; vsebina prisluhov; kaseta s prisluhi kot dokazno gradivo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prislúhati -am nedov. (ū ȗ)
knjiž. prisluškovati: prebujal se je in prisluhal / prisluhati mnenju javnosti

SSKJ²

prislúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, od kod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce
// nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba
2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč
3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo
// upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila

SSKJ²

prisluhováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. prisluškovati: čez nekaj korakov se je ustavil in prisluhoval; prisluhoval je, kdaj bo zaslišal trkanje / prisluhovati šumenju gozda

SSKJ²

prislúškati -am nedov. (ȗ)
zastar. prisluškovati: nihče ni mogel slutiti, da je prisluškal / gledal je in prisluškal, a vse je bilo tiho

SSKJ²

prisluškávati -am nedov. (ȃ)
zastar. prisluškovati: prisluškaval je, a ni nič razumel; prisluškavati pred vrati / prisluškavati šumenju gozda

SSKJ²

prislúškniti -em dov. (ú ȗ)
zastar. prisluhniti: ko je zaslišal svoje ime, je prislušknil / stopila je k vratom in prislušknila, a bilo je vse tiho

SSKJ²

prisluškoválec -lca [prisluškovau̯ca tudi prisluškovalca] m (ȃ)
kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca; prisluškovalec za vrati / bil je prisluškovalec proti svoji volji nehote je moral poslušati / knjiž. tankočuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji
// kdor zbira podatke s poslušanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; prisluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti

SSKJ²

prisluškoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prisluškovanje: prisluškovalna strast, vnema / namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo; odstraniti, vgraditi prisluškovalne naprave / na otoku so postavili prisluškovalno postajo

SSKJ²

prisluškoválnica -e ž (ȃ)
prostor za prisluškovanje: tiho je sedel v prisluškovalnici / ekspr. ni vedel, ali naj odide ali naj ju posluša iz svoje nenavadne prisluškovalnice

SSKJ²

prisluškovánje -a s (ȃ)
glagolnik od prisluškovati: prisluškovanje za vrati; naprave za prisluškovanje / prisluškovanje šumom v gozdu / prisluškovanje stiski mladega človeka

SSKJ²

prisluškováti -újem nedov. (á ȗ)
1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala; tukaj ne more nihče prisluškovati; prisluškovati pogovoru; prisluškovati pri vratih, za ograjo; nima navade prisluškovati
♦ ptt prisluškovati telefonskemu pogovoru z aparatom, vključenim v telefonsko zvezo, poslušati telefonski pogovor
2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, če so gostje že prišli; zadrževal je sapo in prisluškoval, kdaj se bodo oglasili koraki; ves čas je prisluškoval k vratom, proti vhodu; knjiž. prisluškovati v daljavo; pren. prisluškoval je vase, da bi našel odgovor
3. knjiž. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: slonela je na oknu in prisluškovala hrupu veselice; prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali; prisluškovati šumenju gozda
4. knjiž. kazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam; preveč prisluškuješ svojim mladostnim težavam / prisluškovati naravi doživljati jo, se vživljati vanjo
● knjiž., ekspr. na mnenje drugih se ni ozirala, prisluškovala je le utripu svojega srca ravnala glede na svoja čustva

prisluškováje

slonela je na oknu, prisluškovaje daljnemu grmenju

prisluškujóč

-a -e:

leži v gozdu, prisluškujoč šumenju borov

sedela je mirno, ves čas prisluškujoč, če bo zaslišala korake

prisluškujoč je stal za vrati

zalotiti prisluškujočo žensko

SSKJ²

prislúžek -žka m (ȗ)
star. zaslužek: biti zadovoljen s prislužkom; ima postranski prislužek; tedenski prislužek

SSKJ²

prislužíti in prislúžiti -im dov. (ī ú)
z delom, služenjem priti do česa: kar je prislužila s šivanjem, je porabila za šolanje otrok; dosti je že prislužil; ta denar si je težko prislužil / rada bi kje kaj prislužila zaslužila
// ekspr. zaradi določene lastnosti, dejavnosti postati deležen česa: medaljo je prislužil s hrabrostjo; z vzponom na vrh so si prislužili zlate značke / prislužiti si odpuščanje, priznanje
● ekspr. po takem delu so si prislužili pivo so zaslužili

prislužíti se

in prislúžiti se ekspr.

v službi priti do določenega mesta, položaja:

prislužila se je do nadzornice

prislúžen

-a -o:

pošiljal jim je svoj težko prisluženi denar

SSKJ²

prismehljáti se -ám se dov. (á ȃ)
smehljaje se priti: prismehljala se mu je naproti

SSKJ²

prismejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., prismêj se in prismèj se prismêjte se stil. prismêjaj se prismejájte se; prismejál se stil. prismêjal se prismejála se (á é, í, é)
smeje se priti: otroci so se prismejali iz dvorane / ekspr. izza oblakov se je znova prismejalo sonce pokazalo

SSKJ²

prismóda -e ž (ọ̑)
slabš. nespameten, neumen človek: tej prismodi tega ne boš mogel dopovedati; ta fant je čisto navadna prismoda / kot psovka nehaj že, prismoda neumna

SSKJ²

prismodaríja -e ž (ȋ)
slabš. nespametno, neumno govorjenje ali ravnanje: ne poslušam takih prismodarij; ne nadleguj me s prismodarijami / delati, govoriti prismodarije
// kar je neumno, nespametno sploh: vsa stvar je velika prismodarija; nerad berem take prismodarije
// v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: praviš, da bo šel tudi on z njimi – prismodarija

SSKJ²

prismódast -a -o prid. (ọ̑)
slabš. nespameten, neumen: s tisto prismodasto žensko hodi

SSKJ²

prismodè1 -éta m (ȅ ẹ́)
slabš. nespameten, neumen moški: takle prismode nam že ne bo ukazoval; to še vsak prismode zna / kot psovka bodi že tiho, prismode

SSKJ²

prismodè2 -éta s (ȅ ẹ́)
slabš. nespameten, neumen človek: kdaj boš že nehal biti tako prismode

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prismódež -a m (ọ̑)
slabš. nespameten, neumen moški: niti odgovoril mu ni ta prismodež / kot psovka kar pojdi, prismodež

SSKJ²

prismódica -e ž (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od prismoda: ni še govoril s tako prismodico; mala prismodica je vse verjela / kot nagovor ne jokaj, prismodica

SSKJ²

prismodíja -e ž (ȋ)
knjiž. prismodarija: kdo bi poslušal take prismodije / uganjati prismodije / kar je storil, je velika prismodija

SSKJ²

prismodíti -ím dov., prismódil (ī í)
pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje: prismoditi kašo, meso; mleko se je prismodilo / prismodila si je lase osmodila
● ekspr. prismodil mu je klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismodil ga je po glavi udaril

prismojèn

-êna -o:

prismojeno meso

sam.: okus po prismojenem;

prim. prismojen

SSKJ²

prismodováti -újem nedov. (á ȗ)
ekspr. počenjati, govoriti neumnosti, lahkomiselnosti: vsega imajo dovolj, pa prismodujejo; napili so se in začeli prismodovati

prismodováti se

knjiž.

šaliti se:

z njim se ne moreš resno pogovarjati, samo prismoduje se

SSKJ²

prismójen -a -o prid. (ọ́) ekspr.
1. nespameten, neumen: fant je prismojen, saj ne ve, kaj dela / prismojeno vedenje
● ekspr. mislijo, da je malo prismojen čudaški, neumen
2. zoprn, neprijeten: sit sem že tega prismojenega dežja; letos je pa res prismojeno vreme

prismójeno

prisl.:

prismojeno govoriti;

prim. prismoditi

SSKJ²

prismójenec -nca m (ọ́)
ekspr. nespameten, neumen človek: samo prismojenci delajo kaj takega / knjiž. velik burkež je in prismojenec šaljivec
● ekspr. imajo ga za prismojenca za čudaškega, neumnega

SSKJ²

prismójenka -e ž (ọ́)
ekspr. nespametna, neumna ženska: ne izgubljaj časa s to prismojenko

SSKJ²

prismójenost -i ž (ọ́)
ekspr. nespametnost, neumnost: v svoji prismojenosti pripoveduje o dogodku vsakomur, ki jo hoče poslušati; zaradi njegove prismojenosti ga ne spoštujejo / ne morem poslušati takih prismojenosti nespametnega, neumnega govorjenja

SSKJ²

prismolíti -ím dov., prismólil (ī í)
s smolo pritrditi: prismoliti cepič; sedi, kakor bi se prismolil na klop dolgo; nepremično
● ekspr. prismolil mu je krepko klofuto dal mu je klofuto; pog., ekspr. prismoli mu eno udari ga

prismolíti se

slabš.

nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti kam:

spet se nam je prismolil

/ rad se prismoli v kuhinjo; povsod se prismoli

prismoljèn

-êna -o:

prismoljena deska

prismoljena klofuta

SSKJ²

prismrčáti -ím dov. (á í)
ekspr. smrčeč priti: ves prehlajen je prismrčal v sobo

SSKJ²

prismúčati -am dov. (ȗ)
drseč na smučeh priti: skozi cilj je prismučal zadnji tekmovalec
● ekspr. prismučal je prvo mesto na smučarskem tekmovanju dosegel

SSKJ²

prismúk -a m (ȗ)
ekspr. čudaški, neumen človek: ne jezi se zaradi njega, prismuk je; samo doma sedi ta prismuk / kot psovka izgini, prismuk prismojeni

SSKJ²

prismúka -e ž (ȗ)
ekspr. čudaška, neumna ženska: sama lazi po hribih, ta prismuka

SSKJ²

prismúkati -am tudi -smúčem dov. (ú)
ekspr. neslišno, neopazno priti: izza drevesa je prismukala lisica; potuhnjeno se je prismukal pod okno

SSKJ²

prismúkniti -em dov. (ú ȗ)
ekspr. neslišno, neopazno priti: miška je prismuknila in odgriznila sir
● nar. mislil ga je prismukniti, pa se je izmaknil udariti

prismúkniti se

nar.

priliznjeno se stisniti:

otrok se je prismuknil k materi

SSKJ²

prismúknjen -a -o prid. (ȗ) ekspr.
1. čudaški, neumen: prismuknjen človek; nikar se ne jezi, saj veš, da je prismuknjen / nehaj že s takimi prismuknjenimi vprašanji
2. zoprn, neprijeten: ste že spet načeli ta prismuknjeni pogovor; sit sem že tega prismuknjenega vremena

prismúknjeno

prisl.:

prismuknjeno govoriti, vesti se

SSKJ²

prismúknjenec -nca m (ȗ)
ekspr. čudaški, neumen človek: prav je imel, čeprav smo ga imeli za prismuknjenca

SSKJ²

prismúknjenka -e ž (ȗ)
ekspr. čudaška, neumna ženska: še poročil se bo s to prismuknjenko

SSKJ²

prismúknjenost -i ž (ȗ)
ekspr. čudaštvo, neumnost: njegova prismuknjenost se vedno bolj stopnjuje / govoril ji je o raznih prismuknjenostih

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prisnávljati -am nedov. (á)
biol. asimilirati: rastline prisnavljajo

SSKJ²

prisnubíti in prisnúbiti -im dov. (ī ú)
s snubitvijo dobiti: prisnubil je ženo; prisnubiti si dekle

SSKJ²

prisodítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prisoditi: prisoditev dediščine / prisoditev nagrade

SSKJ²

prisodíti in prisóditi -im dov. (ī ọ́)
1. izraziti, imeti mnenje, da je kdo
a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: njemu takega dejanja ne bi prisodil / knjigo so prisodili njemu
b) nosilec kake lastnosti: take spretnosti bi mu nobeden ne prisodil / prisoditi komu vrednote / ne bi ji mogli prisoditi več kot trideset let / prisoditi čemu velik pomen
2. z odločbo, sodbo določiti, da komu kaj pripada: prisoditi komu dediščino, zapuščino / sodišče je prisodilo otroka materi / na osnovi tega mu je komisija prisodila višjo pokojnino določila / prisodili so mu deset let zapora
// dati, dodeliti: nagrado so prisodili slovaškim filmskim delavcem / rojenice so vsakemu prisodile drugačno usodo
3. šport. določiti glede na pravila igre: sodnik je prisodil devetmetrovko
● zastar. prisoditi komu kako nalogo zadolžiti ga zanjo

prisójen

-a -o:

prestati bo moral vseh sedem prisojenih let

izpolnil je, kar mu je bilo prisojeno

SSKJ²

prisòj -ôja m (ȍ ó)
zastar. prisoja: na prisoju cvetijo trobentice
● knjiž. na svetlobi je imelo blago zelenkast prisoj nadih

SSKJ²

prisója -e ž (ọ̄)
nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen proti soncu: na prisojah je sneg že skopnel; gosto porasla prisoja; prisoje in osoje

SSKJ²

prisójati -am nedov. (ọ́)
1. izražati, imeti mnenje, da je kdo
a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: prisojati komu krajo / prisojajo mu letake
b) nosilec kake lastnosti: prisojal ji je več značajnosti / ekspr. take urnosti bi njegovim petam ne prisojal / javnost prisoja pogovorom poseben, velik pomen
2. dajati, dodeljevati: prisojati komu večje vsote denarja

prisójati si

lastiti si, prilaščati si:

prisoja si pravico do ocenjevanja

SSKJ²

prisójen -jna -o prid. (ọ̄)
obrnjen, usmerjen proti soncu: prisojni pašniki so že zeleni; prisojna stran hriba

SSKJ²

prisójnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost prisojnega: prisojnost pobočja

SSKJ²

prisolíti -ím dov., prisólil (ī í)
dodatno, zraven osoliti: omako je morala še malo prisoliti
● pog. ob teh predrznih besedah bi ji najraje prisolil klofuto dal klofuto; pog., ekspr. prisoli mu eno okrog ušes udari ga

SSKJ²

prisónčen -čna -o prid. (ọ̑)
knjiž. prisojen: na prisončnih vrtovih so cvetele trobentice; prisončno pobočje je že kopno

SSKJ²

prisónčje -a s (ọ̑)
astron. Soncu najbližja točka planetovega tira: planet je v prisončju
● knjiž. na prisončju cvete teloh na prisojah

SSKJ²

prisopíhati -am dov. (í)
sopihajoč priti: s težavo sta prisopihala na vrh; za njimi je prisopihal še najmlajši / ekspr. vlak prisopiha na postajo pripelje

SSKJ²

prisôpsti -sôpem dov., prisópel in prisôpel prisôpla (ó)
sopeč priti: vsa preplašena je prisopla v sobo; komaj so prisopli na vrh

SSKJ²

prisostvováti -újem nedov. (á ȗ)
biti v določenem času na določenem mestu zaradi kakega dogajanja: filmski predstavi, tekmi je prisostvovalo le nekaj oseb; prisostvoval je sejam in pisal zapisnik / prisostvovati pouku, pri pouku
● doslej še ni prisostvoval takemu prepiru ga še ni slišal; hotel je, da tudi on prisostvuje pri delu sodeluje, pomaga

SSKJ²

prisôten -tna -o prid. (ó)
ki je v določenem času na določenem mestu: prisotni poslanci so predlog sprejeli / na sestanku so bili prisotni vsi člani sestanka so se udeležili
// publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: biti politično in vojaško prisoten na ozemlju druge države / nerazvitost je v teh deželah prisotna v različnih oblikah; v delu je močno prisoten lirski element
● zastar. bil je prisotnega duha priseben; publ. ta organizacija je prisotna na vseh področjih družbenega življenja je dejavna, deluje; publ. policija je bila povsod prisotna je vse nadzirala; publ. v pogovorih je bila ta misel neštetokrat prisotna o tem so veliko govorili, razpravljali

prisôtni

-a -o sam.:

zapisati število prisotnih

vse prisotne so se s predlogom strinjale

SSKJ²

prisôtnik -a m (ó)
zastar. navzoči, prisotni: pozdravil je nad tisoč zbranih prisotnikov

SSKJ²

prisôtnost -i ž (ó)
dejstvo, da je kdo prisoten: njena prisotnost jih moti / publ. ugotavljati prisotnost kisika v večjih morskih globinah
● prisotnost duha prisebnost

SSKJ²

prispájkati -am dov. (ȃ)
teh. s spajko pritrditi: prispajkati cev

SSKJ²

prispéti -spèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. s prevozom, prenosom začeti biti pri določeni osebi, v določenem kraju: pismo je že prispelo; od doma je prispela brzojavka; na postajo je prispela nova pošiljka blaga / prispelo je sporočilo, da so napad uspešno odbili
2. priti: turista sta srečno prispela na cilj; prispel je v Italijo, od koder bo nadaljeval pot v Sloveniji; prispeti z letalom, vlakom / vlak je prispel na postajo
● zastar. vsak po svoje so prispeli k uspehu tega večera prispevali

prispèl

in prispél -éla -o:

v roku prispele prijave

prispela poročila

♦

ptt sporočilo o prispeli poštni pošiljki

prispévši

star.:

prispevši na vrh, se je oddahnil

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prispétje -a s (ẹ̑)
knjiž. prihod: prispetje na cilj
♦ adm. prispetje blaga v namembni kraj prihod

SSKJ²

prispévati -am dov. in nedov. (ẹ́)
1. dati denarno vsoto ali kako stvar za kaj: prispeval je dva tisoč evrov; prispevati iz svojih sredstev; prispevati za gradnjo novih stanovanj; prispevati v blagu, denarju, naturalijah; mesečno prispevati
2. sodelovati, pomagati s čim pri skupnem prizadevanju za kaj: tudi on je prispeval svoj delež k zmagi; prispevati k napredku družbe, šolstva; odločilno prispevati k izboljšanju mednarodnih odnosov
● publ. demokratične sile so prispevale velike žrtve v boju proti okupatorju so veliko žrtvovale; publ. ti filmi bodo prispevali k njihovemu ugledu ga bodo povečali

SSKJ²

prispévek -vka m (ẹ̑)
1. denarna vsota ali kaka stvar, ki se za kaj da, prispeva: dati svoj prispevek za novo šolo; zbirati denarne prispevke za izlet; podpreti kaj s prispevkom; letni, mesečni prispevek; prispevek v blagu, obleki / prostovoljni prispevek
// dajatev za zadovoljevanje skupnih potreb: odmeriti, predpisati prispevek; plačati prispevke; določiti stopnjo prispevka; dajatve in prispevki / komunalni prispevek za kritje stroškov komunalne ureditve zazidalnega zemljišča; stanovanjski prispevek; prispevek za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje delavcev / družbeni prispevki
♦ ekon. proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; prispevek za socialno varnost del osebnih dohodkov ali dohodka, ki ga odvaja izplačevalec za zdravstveno, pokojninsko, invalidsko zavarovanje
2. s čimer kdo sodeluje, pomaga pri skupnem prizadevanju: prispevek delavca k ustvarjanju dohodka / prispevek režiserja k predstavi / publ. vsak bo dal svoj prispevek k miru, razvoju mednarodnih odnosov bo prispeval / članek je zanimiv prispevek k zgodovini
● prispevki za zgodovino gradivo
3. (krajše) literarno delo, sestavek v kaki publikaciji: napisati prispevek za zbornik; v reviji je izšlo več njegovih prispevkov; objavili so tudi prispevek v domačem narečju / literarni prispevki

SSKJ²

prispéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
nanašajoč se na prispevek: določiti, povečati prispevno osnovo; prispevna stopnja za otroški dodatek, pokojninsko zavarovanje

SSKJ²

prispévkar -ja m (ẹ̑)
pisec prispevkov, sestavkov: v reviji sodeluje več mladih prispevkarjev

SSKJ²

prispodábljanje -a s (á)
glagolnik od prispodabljati: prispodabljanje življenja narave z osebnim življenjem pesnika in človeka sploh

SSKJ²

prispodábljati -am nedov. (á)
ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: prispodabljati mladost s pomladjo / ta stvar dobro prispodablja prestano gorje / knjiž. v tej pesmi prispodablja svojo domovino zapuščeni vdovi primerja

SSKJ²

prispodóba -e ž (ọ̑)
ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz Biblije

SSKJ²

prispodóben -bna -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na prispodobo: prispodobna sredstva / prispodobno izražanje

prispodóbno

prisl.:

to je mislil le prispodobno

tudi vihar je pesnik uporabljal prispodobno

SSKJ²

prispodóbiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
knjiž. narediti prispodobo: ženo je prispodobil marljivi čebeli / sreče ni znal z ničimer prispodobiti
● star. prispodobilo se je, da so ga pričakali spodobilo

prispodóbljen

-a -o:

v njegovih pesmih so duševni pojavi večkrat prispodobljeni luči

SSKJ²

prispodóbnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost prispodobnega: prispodobnost izražanja

SSKJ²

prispojíti -ím dov., prispójil (ī í)
zastar. spojiti s čim: en del je prispojil k drugemu

SSKJ²

prisposóbiti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑)
zastar. prilagoditi se: alpske rastline so se prisposobile mrazu; prisposobiti se okolju, razmeram

prisposóbljen

-a -o:

okolju prisposobljena rastlina

SSKJ²

prisŕčen -čna -o prid., prisŕčnejši (ȓ)
1. ki ima, kaže do ljudi odkrit, naklonjen čustveni odnos: prisrčen človek, otrok; bil je strog in prisrčen obenem; včasih je muhasta, spet drugič pa zelo prisrčna / z njim je bil zelo prisrčen
// ki vsebuje, izraža tak odnos: prisrčen nasmeh; biti v prisrčnih stikih; njegove prisrčne besede so ga razveselile; pogovarjali so se v prisrčnem ozračju; zajelo jih je prisrčno veselje / kot vljudnostna fraza: prejmite prisrčne pozdrave; najprisrčnejše čestitke; kot izraz hvaležnosti prisrčna hvala
2. ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: prisrčna deklica / ima prisrčne jamice na licih / ekspr. majhne, prisrčne hišice / ekspr. prisrčen glas

prisŕčno

prisl.:

prisrčno pozdraviti, sprejeti koga

prisrčno se zahvaliti

povedati kaj na prisrčno preprost način

sam.: slika je imela v sebi nekaj prisrčnega

SSKJ²

prisŕčnost -i ž (ȓ)
lastnost, značilnost prisrčnega človeka: njegova prisrčnost jih je prevzela / prisrčnost sprejema, vedenja
// prisrčno vedenje, ravnanje: otroka sta zrastla brez prisrčnosti; sprejeli so jih s prisrčnostjo / ekspr. izmišljal si je razne prisrčnosti, da bi jo razvedril

SSKJ²

pristája -e ž (ȃ)
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino: oditi z živino v pristaje

SSKJ²

pristajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pristajanje:
a) pristajalni manever ladje / pristajalna pristojbina
♦ navt. pristajalna obala obala, urejena za pristajanje ladij
b) pristajalna hitrost letala / pristajalne naprave / pristajalna steza urejen pas zemljišča za pristajanje letal

SSKJ²

pristajalíšče -a s (í)
prostor za pristajanje: označiti na zemljevidu pristajališče; ladja je odplula iz pristajališča; pomožno pristajališče / letalo se je bližalo pristajališču

SSKJ²

pristájanje -a s (ā)
glagolnik od pristajati1:
a) pristajanje ladij
b) pristajanje letal / steza za varno vzletanje in pristajanje; slepo pristajanje instrumentalno pristajanje
♦ aer. instrumentalno pristajanje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti
c) pristajanje na načela

SSKJ²

pristájati1 -am nedov. (ā)
1. s plutjem prihajati do kopnega, obale in se ustavljati: ladja že pristaja; pristajati ob obali, v pristanišču
2. z letenjem prihajati na zemljo, tla in se ustavljati: na velikih letališčih letala stalno vzletajo in pristajajo / pristajati s padalom / ekspr. snežinke so pristajale na njenih laseh
3. ekspr. prihajati kam in tam ostajati: radi so pristajali v gostilnah
4. publ., navadno v zvezi z na privoljevati v kaj, soglašati s čim: ta človek pristaja na vse / pristajati na pogoje, predloge sprejemati jih; ne pristajajo na svojo usodo niso zadovoljni z njo; pristajati na etične vrednote priznavati jih

pristajajóč

-a -e:

vsako pristajajočo ladjo so pozdravili s himno njene dežele

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pristájati2 -am nedov. (ā)
povzročati ugoden estetski učinek: kratki lasje ji pristajajo; modra obleka mu zelo pristaja / ta barva dobro pristaja (k) lasem, obrazu
// biti primeren, ustrezen za koga: vloga starke ji ne pristaja; to ime mu zelo pristaja / tako vedenje ne pristaja fantu se ne spodobi

SSKJ²

pristájen -jna -o prid. (ȃ)
zastar. pristajalen: čiščenje pristajnih stez

SSKJ²

pristán -a m (ȃ)
knjiž. pristanišče: ladja je odplula iz pristana / tržaški pristan
● ekspr. v njenem domu je našel varen pristan zavetje; ekspr. srečno sta zajadrala v zakonski pristan se poročila
♦ navt. ladja lahko pristane na pristanu št. 1 ali št. 2 na privezu

SSKJ²

pristánek -nka m (ȃ)
1. prihod s plutjem do kopnega, obale in ustavitev: pristanek ladje v pristanišču; priprave za pristanek
2. prihod z letenjem na zemljo, tla in ustavitev: pristanek letala; čakati na dovoljenje za pristanek; vzlet in pristanek / pristanek vesoljske ladje na luni
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje
♦ aer. prisilni pristanek pristanek letala zaradi okvare, vremenskih razmer, ki ni predviden v načrtu poleta
3. publ. privolitev, soglasje: dati svoj pristanek; za to je potreben avtorjev pristanek; poročila se je brez očetovega pristanka

SSKJ²

pristaníšče -a s (í)
1. kraj, prostor ob morju, reki, jezeru, urejen za pristajanje vodnih vozil: ladje so zasidrane v pristanišču; zaliv s pristaniščem / ladja je priplula v svoje matično pristanišče; pomorsko, rečno pristanišče / hidroplansko pristanišče; splavarsko pristanišče
♦ navt. območje morja z urejeno obalo, pomoli, valobrani, ki omogočajo pristajanje, zasidranje, zavarovanje ladij
2. publ., s prilastkom letališče: letalsko pristanišče; mesto slovi po mednarodnem zračnem pristanišču

SSKJ²

pristaníščnik -a m (ȋ)
publ. pristaniški delavec: bil je pristaniščnik / koprski pristaniščniki

SSKJ²

pristaníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pristanišče: pristaniške naprave; pristaniško skladišče / pristaniška pristojbina / pristaniški delavci / pristaniško mesto

SSKJ²

pristánski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. pristaniški: pristanske naprave / pristanski delavci

SSKJ²

pristáš -a m (á)
kdor ima zelo pozitiven odnos do česa, soglaša s čim, se zavzema za kaj: pridobivati nove pristaše; pristaši gibanja v naravi, nogometa; pristaši trde roke, vzgoje; pristaši stranke, opozicije / ekspr. ta priprava je dobila dosti vnetih pristašev dosti ljudi jo priporoča
// kdor ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: pristaši znanega mirovnika, politika

SSKJ²

pristášinja -e ž (ā)
ženska, ki ima pozitiven odnos do česa, soglaša s čim: goreča, zaprisežena pristašinja; pristašinja gibanja za emancipacijo žensk v družbi

SSKJ²

pristáti1 -stánem dov. (á ȃ)
1. s plutjem priti do kopnega, obale in se ustaviti: ladja je že pristala; zaradi nevihte čoln ni mogel pristati; pristati ob pomolu, v pristanišču
2. z letenjem priti na zemljo, tla in se ustaviti: letalo je varno vzletelo in pristalo; vesoljska ladja je pristala na predvidenem kraju; pristati ob napovedanem času / zaradi megle so morali z letalom pristati; padalci so srečno pristali / ekspr. čmrlj je pristal na cvetu je priletel nanj; publ. skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; pren., ekspr. pristal je čisto na dnu človeške družbe
3. ekspr. priti kam in tam ostati: obšli so celo mesto in nazadnje pristali v gostilni / po številnih selitvah je pristala v tem kraju se naselila
4. publ., navadno v zvezi z na privoliti v kaj, soglašati s čim: na ločitev ni pristal; končno je pristal, da bo sodeloval / pristati na ponudbo sprejeti jo
● zastar. nova obleka ji res pristane pristoji, pristaja; publ. tekmovalec je pristal na tretjem mestu je dosegel tretje mesto; ekspr. tudi on bo moral enkrat pristati na tleh začeti stvarno živeti; ekspr. nazadnje je le pristala v zakonu se je poročila

SSKJ²

pristáti2 -stojím nedov., pristój pristójte; pristál; nam. pristàt in pristát (á í)
navadno v sedanjem času povzročati ugoden estetski učinek: modra obleka ji pristoji / zelena halja lepo pristoji (k) njenim lasem
// biti primeren, ustrezen za koga: ženski pristoji nežnost; to ime mu ne pristoji / obnašaj se tako, kot pristoji pametnemu dekletu se spodobi
● zastar. sodba o teh stvareh ne pristoji njej ona ni upravičena soditi o teh stvareh

SSKJ²

pristàv -áva m (ȁ á) nekdaj
1. pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu: gozdarski, sodni pristav
2. nižji oskrbnik, zlasti graščinski: bil je pristav na grofovem veleposestvu

SSKJ²

pristáva -e ž (ȃ)
nekdaj hiša, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, pripadajoča zlasti graščini: živel je na pristavi; grad s pristavo / grajska pristava

SSKJ²

pristávčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pristavek 3: pristavčni odnos / pristavčna besedna zveza

SSKJ²

pristávek -vka m (ȃ)
1. kar se k čemu na koncu pove, napiše: pristavek, da ta spis ni prevod, je nepotreben; pristavek k razlagi, zapisniku / denar je vzel s pristavkom, da ga bo vrnil s pripombo
2. izraz, ki se navadno pristavlja h kakemu izrazu: uporabljati ob imenu pristavek gospod; ta izraz se uporablja zlasti kot pristavek
3. jezikosl. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica: pristavek in prilastek

SSKJ²

pristávica -e ž (ȃ)
manjšalnica od pristava: dvorec in pristavica

SSKJ²

pristáviti -im dov. (á ȃ)
1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal
2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo
3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal
4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti
● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal

pristávljen

-a -o:

pristavljena jed

lestev ni bila pristavljena

SSKJ²

pristávljati -am nedov. (á)
1. postavljati zraven česa: pristavljati stole k mizi / ko je pristavljal lestev k polici, je padel prislanjal
♦ teh. noža ne smemo pristavljati pravokotno k obdelovancu
2. dajati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: kuharica pristavlja lonce / pristavljati za kosilo začeti kuhati kosilo
3. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne bom pristavljal / fantje pristavljajo svoje opazke; navadno je pristavljal, da ga takrat ni bilo tam / dov. pristavljam, da o tem nič ne vem
● ekspr. dojenčka redno pristavlja k prsim doji; ekspr. tudi on rad pristavlja svoj lonček pri čem tudi zase išče korist; se pridružuje čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno

SSKJ²

pristávnik -a m (ȃ)
nekdaj nižji oskrbnik, zlasti graščinski: iskati novega pristavnika; grofov pristavnik

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pristávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pristavo: pristavska poslopja / živijo na pristavskem svetu

SSKJ²

prísten -tna -o prid., prístnejši (í ī)
1. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na izvor, sestavine: pristna slivovka; pristna svila; pristna domača vina / pristna domača beseda / ekspr. pristen učenjak
// nav. ekspr. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti glede na starše, kraj rojstva ali bivanja: ostal je pristen Gorenjec; pristen hribovec; pristna Slovenka
2. ki izvira od avtorja: pristen rokopis, spis; pristno besedilo
// ki ni ponarejen: pristni dokumenti, viri; listina je pristna / pristni biseri
3. ki izraža, kaže resnično razpoloženje: pristna žalost; pristno sočutje, veselje / po licih so ji tekle pristne solze / pristni odnosi

prístno

prisl.:

pristno občutiti

pristno človeški odnosi

ima pristno slovanski značaj

sam.: v njem je bilo nekaj pristnega

SSKJ²

pristének -nka m (ẹ̑)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: posteljo ima v pristenku
// manjši stranski prostor kot del večjega prostora; niša: pristenek je ločevala zavesa; v pristenku je stala miza s stoli

SSKJ²

pristénski -a -o prid. (ẹ́)
ki je, se nahaja pri steni: sedela sta na pristenski klopi; pristenska stranica mize

SSKJ²

prístnost -i ž (í)
lastnost, značilnost pristnega: pristnost vina / preveriti pristnost podpisa / pristnost dokumentov / ni dvomil o pristnosti njenih čustev
● s tem je škodil svoji igralski pristnosti prepričljivosti, neposrednosti
♦ agr. pristnost sorte značilnost sorte, da ima iste lastnosti kot prvotna sorta; pravn. izpodbijati pristnost oporoke

SSKJ²

pristójati -am nedov. (ọ́)
1. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati2: kapa ji pristoja / ta barva lepo pristoja njeni rjavi koži, obrazu / ta naziv mu dobro pristoja / ljudem mojega stanu to ne pristoja se ne spodobi
2. zastar. biti določen komu, pripadati: po oporoki mu pristoja hiša in hlev

SSKJ²

pristójbina in pristojbína -e ž (ọ̑; í)
predpisan znesek, ki se mora plačati državi, občini, skupnosti za določeno storitev, uporabo česa: odmeriti, zaračunati pristojbino; pobirati pristojbino; mesečna pristojbina / cenilna pristojbina; luške pristojbine; pristojbina za izposojanje izposojnina; plačati pristojbino za prostor na pokopališču grobnino

SSKJ²

pristojbínski in pristójbinski -a -o prid. (ȋ; ọ̑)
nanašajoč se na pristojbino: pristojbinski predpis / pristojbinske ugodnosti

SSKJ²

pristójen1 -jna -o prid. (ọ̄)
1. ki ima z zakonom dano pravico in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: zbrali so se vsi pristojni organi; za reševanje teh vprašanj je pristojen delavski svet; skupščina je edino pristojna, da o tem odloča / poslati vlogo pristojnemu uradu
2. star. usposobljen, poklican: za presojanje umetnosti se ne čuti dovolj pristojnega
3. zastar. (z zakonom) določen, pripadajoč: spravil ga je ob pristojni delež
● biti pristojen v določeno občino nekdaj po zakonu, predpisih spadati vanjo; zastar. ti vozovi niso več pristojni za vožnjo primerni, ustrezni; zastar. ni imel pristojnega dovoljenja za vrnitev veljavnega, potrebnega

pristójno

prisl.:

pristojno ceniti delo učiteljev

sam.: tako mislijo pristojni

pristojni so ga z zanimanjem poslušali

SSKJ²

pristójen2 -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
zastar. spodoben, dostojen: pristojen človek / prišla je v ne preveč pristojni obleki; pristojno vedenje

pristójno

prisl.:

govoriti, vesti se pristojno

SSKJ²

pristójnost1 -i ž (ọ̄)
z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, občinske pristojnosti; zakonodajne pristojnosti
♦ pravn. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ

SSKJ²

pristójnost2 -i ž (ọ́)
zastar. spodobnost, dostojnost: zabavali so se v mejah pristojnosti

SSKJ²

pristójnosten -tna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na pristojnost1: določiti pristojnostne meje
♦ pravn. pristojnostni spor spor o pristojnosti

SSKJ²

pristókati -am dov. (ọ́ ọ̑)
stokajoč priti: bolnik je ob palici pristokal v čakalnico
● ekspr. spet je pristokal prišel tožit, tarnat

SSKJ²

pristòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. dostop:
a) vsi pristopi so vzdrževani; urediti pristop na vrh gore; pristop do morja
♦ alp. pot, plezalna smer v hribih
b) olajšal jim je pristop do planinske koče; preprečiti pristop v tovarno
c) vsak ima pristop v njegov kabinet / učenci imajo pristop do vseh knjig
2. glagolnik od pristopiti: priglasiti pristop k društvu; pristop države h gospodarski skupnosti / podpisati pristop / pristop k delu; omogočiti pristop k raziskovanju / originalen pristop k literaturi originalno obravnavanje literature; individualen pristop k učencu individualno ravnanje z njim; stvaren pristop k obravnavanju zgodovine stvaren način obravnavanja
3. publ., s prilastkom način, postopek: nov pristop v odkrivanju vzročnosti med pojavi; računalniški pristopi

SSKJ²

pristópanje -a s (ọ̄)
glagolnik od pristopati: hitro pristopanje in podajanje roke / pristopanje novih članov k društvu / takšno pristopanje k problemom ne more biti uspešno

SSKJ²

pristópati -am nedov. (ọ̄)
1. stopati h komu: še zadnji pristopa po stopnicah; pristopal je s težkimi koraki / drug za drugim so pristopali k mikrofonu in brali pesmi
2. postajati član česa: k novi organizaciji je pristopalo vedno več ljudi
3. publ., v zvezi s k lotevati se česa, začenjati kaj: pristopati k delu / pristopati k reševanju problemov začenjati jih reševati / povedal mu je, kako naj pristopa k tem ljudem kako naj ravna z njimi

pristopajóč

-a -e:

hitro pristopajoča ženska

SSKJ²

pristópen1 -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pristop: pristopni pogoji / pristopni obrazec; pristopna izjava; pristopna listina pristopnica
♦ rel. pristopne molitve molitve na začetku maše

SSKJ²

pristópen2 tudi pristôpen -pna -o prid., pristópnejši tudi pristôpnejši (ọ́ ọ̄; ó ō)
1. dostopen: planinska koča je pristopna celo z avtomobilom; težko pristopni kraji / vse gradivo je pristopno / predavanje je bilo zelo pristopno / razložil mu je na dovolj pristopen način
2. knjiž. dovzeten, dojemljiv: ni pristopen za opomine / pristopna ženska

SSKJ²

pristopícati -am dov. (ī)
ekspr. priti s kratkimi, hitrimi koraki: deklica je pristopicala v sobo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pristopíti in pristópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. stopiti h komu: pristopila je in mu skušala pomagati; pristopil je, da bi ga vprašal; hitro, tiho pristopiti; pristopiti od strani, od zadaj / pristopil je k mizi, oknu stopil; ves nesrečen je pristopil k njemu
♦ alp. pristopiti na vrh priti, priplezati nanj po kaki poti ali plezalni smeri
2. postati član česa: pristopiti k stranki; pristopiti k organizaciji / pristopil je k partizanom šel je
3. publ., v zvezi s k lotiti se česa, začeti kaj: resno je pristopil k delu; pristopiti h gradnji / pristopil je k vprašanju začel ga je reševati
● nar. če ne boste zmogli sami, bomo pa še mi pristopili prišli pomagat

SSKJ²

pristópnica -e ž (ọ̑)
1. listina o pristopu: podpisati pristopnico
2. država, ki pristopi k dogovoru, zlasti o vstopu v Evropsko unijo: podjetniki iz pristopnic se povezujejo s tistimi iz starih članic; pogajanja s pristopnicami; inflacija, proizvodnja v pristopnicah / država pristopnica; pristopnice k Evropski uniji

SSKJ²

pristópnik -a m (ọ̑)
alp. kdor pride, pripleza na kak vrh ali prepleza kako plezalno smer: na Triglav so prihajali novi pristopniki / prvi pristopnik alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer

SSKJ²

pristopnína -e ž (ī)
znesek, ki ga je treba plačati za pristop h kaki organizaciji: določiti pristopnino

SSKJ²

pristópnost tudi pristôpnost -i ž (ọ́; ó)
dostopnost: lahka pristopnost nekaterih planinskih postojank / vsebinska pristopnost pesmi

SSKJ²

pristoríti -ím dov., pristóril (ī í) knjiž.
1. dodatno, zraven narediti, opraviti: starši lahko v vzgoji še marsikaj pristorijo; k temu je treba še veliko pristoriti
2. narediti, opraviti: vse to bodo še pravi čas pristorili; dela je toliko, da ga komaj pristorim
● knjiž. pristoriti zamujeno nadomestiti

pristorjèn

-êna -o:

vse je bilo pravočasno pristorjeno

SSKJ²

prístovati -ujem tudi pristováti -újem nedov. (í; á ȗ)
zastar. povzročati ugoden estetski učinek; pristajati2: ta obleka ji lepo pristuje / vloga klovna mu bo pristovala / tako vedenje ne pristuje mlademu dekletu se ne spodobi
● zastar. njemu ne pristuje sodba o tem on ni upravičen soditi o teh stvareh

SSKJ²

pristrádati -am dov. (á)
nav. ekspr. s stradanjem priti do česa: pristradal je toliko, da je lahko odplačal dolg; prigaral in pristradal si je hišo / pristradati si vitkost

pristrádan

-a -o:

pristradan denar

pristradano premoženje

SSKJ²

prístrah -a m (í)
nar. koroško strah, bojazen: v njem je oživel pristrah pred kačo

SSKJ²

pristránost -i ž (á)
pristranskost: spoznal je pristranost profesorjev / pristranost pojmovanja

SSKJ²

pristránski -a -o prid. (á)
1. ki se pri presojanju, vrednotenju ravna po osebnih nagnjenjih, interesih: pristranski kritik, sodnik / pristranska ocena
2. zastar. postranski: pristranski zaslužek
3. zastar. stranski: segel je v pristranski žep

SSKJ²

pristránskost -i ž (á)
lastnost, značilnost pristranskega: pristranskost profesorja / pristranskost njegovega ravnanja

SSKJ²

pristrásten -tna -o prid. (á ā)
knjiž. pristranski, neobjektiven: pristrastna ocena

SSKJ²

pristrástje -a s (ȃ)
knjiž. pristranskost, neobjektivnost: pristrastje kritike
● zastar. vedeli so za njegovo pristrastje do alkohola močno nagnjenje, strast

SSKJ²

pristrástnost -i ž (á)
knjiž. pristranskost, neobjektivnost: v njegovih teoretičnih razmišljanjih je očitna pristrastnost

SSKJ²

pristrelíti -ím dov., pristréli in pristrêli; pristrélil (ī í)
lov. uravnati merilne naprave na puški tako, da zadeva v cilj: pristreliti puško na ustrezno daljavo

SSKJ²

pristréšek -ška m (ẹ̑)
1. del strehe, ki sega čez zunanjo steno stavbe: skedenj z velikim pristreškom / sedeti, stati pod pristreškom / šotor s pristreškom
2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: kuhali so kar v pristrešku

SSKJ²

pristréšen -šna -o prid. (ẹ̑)
ki je, se nahaja pri strehi: pristrešni zid
● zastar. pristrešno okno podstrešno

SSKJ²

pristréšje -a s (ẹ̑) zastar.
1. pristrešek, napušč: hlev ima široko pristrešje / stati pod pristrešjem
2. podstrešje: imeti sobo v pristrešju

SSKJ²

pristríči -strížem dov., pristrízi pristrízite; pristrígel pristrígla (í)
1. s striženjem skrajšati: pristriči lase, nohte; pristriči kokošim peruti / pristriči živo mejo / pristriči travo
2. ekspr. zmanjšati, omejiti: dobičke, dohodke so zelo pristrigli; pristriči dotacije za industrijo / pristriči osnutek zakona skrajšati
● pog. direktorja so precej pristrigli mu zmanjšali oblast, veljavo; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; pog. pristriči komu peruti omejiti, onemogočiti mu dejavnost, svobodo

pristrížen

-a -o:

pristriženi brki

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pristròj -ôja m (ȍ ó)
zastar. aparat: s tem pristrojem se meri jakost potresov; električni pristroj / država in ves njen pristroj

SSKJ²

pristúda -e ž (ȗ)
1. knjiž. gnus: to dejanje ga je navdajalo s pristudo; pristuda nad neurejenim življenjem
● knjiž., ekspr. do pristude dolgočasen zelo
2. slabš. neprijeten, zoprn človek: zapodil bom to pristudo

SSKJ²

pristúditi -im dov. (ú ȗ)
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo

SSKJ²

pristujèn -êna -o prid. (ȅ é)
nar. neprijeten, zoprn: to so pristujeni in vase zaprti ljudje

SSKJ²

pristujênost -i ž (é)
nar. neprijetnost, zoprnost: to dela iz dolgočasja in pristujenosti

SSKJ²

prisúkati -am in -súčem dov., tudi prisukájte; tudi prisukála (ú)
vrteč, obračajoč spraviti kam: prisukati ladjo do pomola / rečni tok ga je prisukal skoraj do brega
♦ tekst. prisukati nit s sukanjem pripojiti

prisúkati se

sukajoč se pojaviti:

iz dimnika se je prisukal dim

ekspr.

priplesati:

plesalca sta se prisukala do nas

hitro, živahno priti: na dvorišče se je prisukalo mlado dekle

SSKJ²

prisukljáti se -ám se dov. (á ȃ)
1. sukljajoč se pojaviti: iz dimnika se je prisukljal dim / z neba so se prisukljale snežinke
2. ekspr. hitro, živahno priti: v sobo se je prisukljala natakarica

SSKJ²

prisúniti -em dov. (ú ȗ)
s sunkom spraviti v neposredno ali večjo bližino česa: prisunila je stol in rekla, naj sedem
♦ šport. prisuniti nogo sunkovito prinožiti

SSKJ²

prisušíti se -ím se dov., prisúšil se (ī í)
zaradi izgube vlage, vode se pritrditi na podlago: blato se je prisušilo na obleko; zbrisati s tal madeže, preden se prisušijo
● ekspr. duša se mu je prisušila ne more umreti

prisušèn

-êna -o:

sledovi prisušene krvi

SSKJ²

prisúti -sújem dov., prisúl in prisùl (ú ȗ)
1. dodatno, zraven nasuti: prisuti še toliko žita, da je merica polna / prisuti moko, sladkor
2. osuti: okopati in prisuti krompir

prisút

-a -o:

prisuta zemlja

SSKJ²

prisúvati -am tudi -sújem in prisuváti -súvam tudi -sújem dov., prisúvaj prisúvajte in prisuvájte; prisuvál tudi prisúval (ú; á ú)
s suvanjem spraviti kam: prisuval ga je iz hiše

SSKJ²

prisvajálec -lca [prisvajau̯ca tudi prisvajalca] m (ȃ)
kdor si kaj prisvaja: prisvajalec proizvajalnih sredstev / prisvajalec pravic

SSKJ²

prisvájanje -a s (á)
glagolnik od prisvajati si: nasilno, protizakonito prisvajanje; prisvajanje tuje lastnine / prisvajanje in predelovanje tujih vplivov

SSKJ²

prisvájati si -am si nedov. (á)
1. delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno: prisvajal si je denar od članarine; prisvajati si tujo lastnino / prisvajati si na novo odkrita ozemlja / prisvajati si pravico do česa lastiti si
2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: prisvajati si različne socialne norme; prisvajati si tuje običaje
3. knjiž. učiti se, priučevati se: prisvajati si nove besede; prisvajati si učno snov / prisvajati si osnovne filozofske pojme spoznavati
♦ ekon. prisvajati si presežno vrednost; ped. prisvajati si znanje spajati novo znanje z že znanim

prisvájati

zastar.

prisojati,

pripisovati:

prisvajali so mu različne slabe lastnosti

SSKJ²

prisvetíti in prisvétiti -im dov. (ī ẹ́)
sveteč se pojaviti: luna, zvezda je prisvetila / sončni žarek je prisvetil v sobo
● ekspr. dan bo kmalu prisvetil kmalu se bo zdanilo
// sveteč z lučjo priti: prisvetil je v hišo / ekspr. kmalu je prisvetila za njim prišla

SSKJ²

prisvít -a m (ȋ)
glagolnik od prisvitati: čakala ga je od prisvita zore do zahoda sonca

SSKJ²

prisvítati -am dov. (ȋ)
knjiž. prisijati, prisvetiti: zvezde so že prisvitale
● knjiž. prisvital se je beli dan zdanilo se je

SSKJ²

prisvojítelj -a m (ȋ)
kdor si kaj prisvoji: prisvojitelj tujega premoženja

SSKJ²

prisvojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od prisvojiti si: nezakonita prisvojitev; ozemeljska prisvojitev; prisvojitev stvari / prisvojitev znanja

SSKJ²

prisvojíti si -ím si dov., prisvójil si (ī í)
1. narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno: protizakonito si prisvojiti posestvo; s poneverjanjem si je prisvojil večjo vsoto / prisvojiti si oblast / človek si je prisvojil veliko naravnih bogastev
2. knjiž. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: tega spoznanja si ni mogel prisvojiti; površno si prisvojiti filozofske ideje / prisvojiti si nove navade, spretnosti pridobiti
3. knjiž. naučiti se, priučiti se: prisvojiti si nove besede, pravilno izreko; prisvojiti si tuj jezik / besedilo dobro razumeti in si ga prisvojiti spoznati

prisvojíti

zastar.

prisoditi,

pripisati:

niso se mogli odločiti, komu naj prisvojijo zmago

●

zastar. knezu je prisvojil veliko novih ozemelj osvojil, pridobil

prisvojèn

-êna -o:

površno prisvojene ideje

nezakonito prisvojena lastnina

prisvojeno znanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prisvojítven -a -o (ȋ)
pridevnik od prisvojitev: vzeti kaj s prisvojitvenim namenom

SSKJ²

prisvojljív -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da prisvojiti: prisvojljiva naravna bogastva / prisvojljive navade / prisvojljivo znanje

SSKJ²

prišantáti -ám dov. (á ȃ)
slabš. prišepati: prišantala je za njim; ob bergli je počasi prišantal do ležišča

SSKJ²

prišárati -am dov. (ā ȃ) nar. dolenjsko
1. privleči, pririniti: prišarati košaro v sobo
2. pridrsati: izza vogala je prišarala starka; počasi je prišaral v vežo

SSKJ²

príšč -a m (ī)
izpuščaj: dobiti, imeti prišč po obrazu / roka je bila polna priščev

SSKJ²

príščanica -e ž (ī)
bot. praprot z dva do trikrat pernato deljenimi pecljatimi listi, Cystopteris:

SSKJ²

príščav -a -o prid. (ī)
izpuščajast: priščav obraz

SSKJ²

priščebetáti -ám tudi -éčem [tudi priščəbetati] dov. (á ȃ, ẹ́)
ščebetajoč prileteti: jate lastovic so priščebetale v vas
// ekspr. živahno govoreč priti: mimo je priščebetala gruča otrok

SSKJ²

priščeníti -ščénem dov. (ī ẹ́) zastar.
priščipniti: priščenil mu je prst z vrati / lata mu je priščenila roko
● priščenil je oči, ko je pogledal proti nebu priprl; ekspr. ukazal je, da oba lopova dobro priščenejo kaznujejo; pritisnejo nanju

priščénjen

-a -o:

priščenjeni prsti

♦

med. priščenjena kila ukleščena kila

SSKJ²

priščipávati -am nedov. (ȃ)
s ščipanjem skrajševati: priščipavati poganjke

SSKJ²

priščípniti -em dov. (í ȋ)
1. s ščipanjem skrajšati: žebelj je priščipnil in ga pribil / priščipnil je vršiček poganjka odščipnil
● ekspr. priščipnili so mu plačo znižali; ekspr. denar za potovanje si je priščipnil od pokojnine privarčeval
2. stisniti med prilegajoča se dela: v kinu ji je s sedežem priščipnil krilo; priščipniti si prste

SSKJ²

príščnat -a -o prid. (ȋ)
izpuščajast: priščnata koža na obrazu

SSKJ²

priščnják -a m (á)
nav. mn., zool. hrošči, ki imajo v krvi strup, povzročujoč mehurjasto vnetje kože, Meloidae: priščnjaki in pahljačniki

SSKJ²

prišépati -am dov. (ẹ̄)
šepajoč priti: zaradi poškodovane noge je težko prišepal domov / pes je prišepal za njim

SSKJ²

prišepetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: prišepetala mu je odgovor
// ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: ob neki priložnosti mi je to prišepetala / v pismu je skušal prišepetati, da to potovanje ni potrebno prikrito povedati

SSKJ²

prišepetávanje -a s (ȃ)
glagolnik od prišepetavati: prišepetavanje ga je motilo / slišalo se je prišepetavanje iz zadnje klopi / poslušali so prišepetavanje sovražnika

SSKJ²

prišepetávati -am nedov. (ȃ)
šepetaje govoriti, pripovedovati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu prišepetava / ves čas ji je prišepetaval, naj se oglasi k debati / prišepetavati igralcu skrit pred občinstvom polglasno mu pripovedovati dele besedila; prišepetavati součencu šepetajoč mu posredovati odgovore na učiteljeva vprašanja
// ekspr. govoriti, pripovedovati zlasti skrivaj: okupatorju so prišepetavali imena zavednih domačinov; prišepetavali so mu, da ni poštena / prišepetaval mu je, naj to čim prej stori zaupno predlagal, svetoval

SSKJ²

prišepetoválec -lca [prišepetovau̯ca tudi prišepetovalca] m (ȃ)
kdor prišepetava: ni slišal prišepetovalca / prišepetovalec v gledališču šepetalec / kaznovati prišepetovalca

SSKJ²

prišépniti -em, tudi prišepníti in prišépniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; ī ẹ́ ẹ̑)
šepetaje reči, povedati komu kaj, zlasti česar ta ne ve: nekaj mu je prišepnila; čakal te bom, je prišepnil; prišepniti na uho
// ekspr. reči, povedati zlasti skrivaj: prišepnil mu je marsikatero novico / zamisel mi je prišepnil urednik zaupno predlagal, svetoval

SSKJ²

prišíliti -im dov. (í ȋ)
narediti bolj ostro, koničasto: prišiliti konico
// dati čemu koničasto obliko: prišiliti kole

prišíljen

-a -o

deležnik od prišiliti:

prišiljen svinčnik

ekspr.

koničast,

stožčast:

smreka s prišiljenim vrhom

okna so bila majhna, zgoraj rahlo prišiljena

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prišíti -šíjem dov., prišìl (í ȋ)
s šivi pritrditi: prišiti gumb, zadrgo; rokav je treba še prišiti
● ekspr. prišili so mu krivdo pripisali, prisodili

prišít

-a -o:

krpa še ni prišita

SSKJ²

prišívati -am nedov., tudi prišivájte; prišívala in prišivála (í)
s šivi pritrjevati: prišivati gumbe

SSKJ²

prišívek -vka m (ȋ)
kar je prišito k čemu: cekar je imel na notranji strani prišivek / prišivki na plašču našitki

SSKJ²

priškrípati tudi priškripáti -ljem in -am, in priškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í)
škripajoč pripeljati: naložen voz je priškripal po cesti / v škornjih je priškripal v dvorano škripajoč prišel

SSKJ²

priškŕniti -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr.
1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike
// nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč
2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili
3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst
● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli

priškŕnjen

-a -o:

priškrnjen med vrati

priškrnjene pravice

SSKJ²

prišlapáti -ám dov. (á ȃ)
nižje pog. drsaje priti; pridrsati: prišlapal je odpret

SSKJ²

príšlec -a [prišləc] m (ī)
kdor pride: prišlecu je ponudila stol; pozdraviti prišlece
// priseljenec: prvi prišleci v tej deželi so bili Švedi; prišleci iz drugih držav

SSKJ²

príšlek -a [prišlək in prišlek] m (ī)
1. priseljenec: tu so se naselili prišleki; domačini in prišleki / slovanski prišleki
2. prišlec: pozdraviti prišleka

SSKJ²

príšlekinja -e [prišləkinja in prišlekinja] ž (ī)
1. priseljenka: domačinke in prišlekinje
2. ženska, ki pride: odvzeti kovčke prišlekinji

SSKJ²

príšlica -e ž (ī)
prišlekinja 2: prišlico je lepo sprejela

SSKJ²

prišpekulírati -am dov. (ȋ)
s špekuliranjem priti do česa: prišpekulirali so si milijonsko premoženje

prišpekulíran

-a -o:

prišpekulirani zaslužki

SSKJ²

prišpíčiti -im dov. (í ȋ)
pog. prišiliti, priostriti: prišpičiti konico / prišpičiti fižolovko
● pog. prišpičila je ustnice našobila

prišpíčen

-a -o

deležnik od prišpičiti:

prišpičen kol

piker,

zbadljiv:

prišpičen humor

nerazpoložen, razdražljiv: danes si pa prišpičena

SSKJ²

prištáben -bna -o prid. (ȃ)
voj. ki je, deluje pri štabu: prištabne enote

SSKJ²

prištéditi -im dov. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. privarčevati: prištedil je nekaj denarja / s tem prištedimo več blaga

SSKJ²

prištéti -štêjem dov. (ẹ́ ȇ)
1. povečati vsoto za določen znesek: prišteti obresti h glavnici; k vsoti prišteti še stroške / prišteli so mu pet točk
// mat. narediti računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prišteti število dve
2. upoštevati, obravnavati pri kaki celoti: k navedenemu prištej še gnečo in kolone vozil; k drugim razlogom je treba prišteti še pomanjkanje strokovnih delavcev
3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrstiti: v ta krog filozofov je mogoče prišteti še Kanta / z oslabljenim pomenom tudi to knjigo lahko prištejemo med priročnike tudi ta knjiga je priročnik
● ekspr. to kar sam sebi prištej sam si kriv

prištét

-a -o:

prečrtati prišteto število

SSKJ²

prištétje -a s (ẹ̑)
glagolnik od prišteti: prištetje števila

SSKJ²

prištévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prištevati: prištevanje obresti / prištevanje in odštevanje negativnega števila / prištevanje k tujim kulturam

SSKJ²

prištévati -am nedov. (ẹ́)
1. povečevati vsoto za določen znesek: k vsoti je prišteval še obresti
// mat. delati računsko operacijo, pri kateri se eno število poveča za drugo: prištevati in odštevati
2. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: prištevajo ga v skupino racionalističnih filozofov / z oslabljenim pomenom: tudi njega prištevajo k dobrim delavcem tudi on je dober delavec; prišteval se je med njegove prijatelje / telefon se prišteva k najpomembnejšim komunikacijskim sredstvom

prištevajóč

-a -e:

napredna znanost mu to priznava, prištevajoč ga med svoje najpomembnejše pionirje

SSKJ²

prištévek -vka m (ẹ̑)
kar se prišteje, doda: ugotoviti prištevek; velik prištevek / s prištevkom izseljencev in manjšin je število Slovencev precej večje prištetjem

SSKJ²

prištéven -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
sposoben normalno presojati in ravnati: prišteven bolnik / dejanje je storil v prištevnem stanju
♦ pravn. delno, zmanjšano prišteven; kazensko prišteven

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prištévnost -i ž (ẹ́)
sposobnost normalno presojati, ravnati: dvomi o njegovi prištevnosti; zmanjšanje prištevnosti / to dejanje je storil v prištevnosti
♦ pravn. kazenska prištevnost

SSKJ²

prištorkljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti z nerodnimi, okornimi koraki: prištorkljal je v vežo v svojih težkih škornjih; prištorkljati po stopnicah / berač je vstal in prištorkljal k mizi prišel

SSKJ²

prištúliti -im dov. (ú ȗ)
ekspr. dodati, pristaviti: na koncu članka je prištulila še nekaj svojih stavkov

prištúliti se

nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam:

na cesti se ji je prištulil vsiljiv fant

/ prištuliti se k mizi

/ sedaj bi se rad prištulil k zmagoviti stranki

/ že spet se je prištulil zraven

SSKJ²

prištúljenec -nca m (ȗ)
ekspr. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: vsi ga imajo za predrznega prištuljenca

SSKJ²

prišuméti -ím dov. (ẹ́ í)
šumeč priteči: potok prišumi izpod hriba / veter prišumi šumeč zapiha
// ekspr. šumeč prileteti: ptiči so prišumeli od vseh strani

SSKJ²

prišvedráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. priti z nerodnimi, počasnimi koraki: berač je prišvedral do mene; prišvedrati po stezi / ali si le prišvedral prišel

SSKJ²

pritacáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. počasi, okorno priti: končno je v areno pritacal medved / pritacal je na obisk prišel

SSKJ²

pritajênost -i ž (é)
lastnost, značilnost pritajenega: pritajenost bolečine / v njem je neka potrtost, pritajenost

SSKJ²

pritajeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikrivati: pritajuje dejansko stanje / pritajevati denar
// delati, da kdo česa ne more opaziti: pritajeval je svoja čustva; več let je pritajevala svoje trpljenje
2. zmanjševati intenzivnost česa: ko je govoril, je pritajeval glas; pritajevati smeh / pritajevati dih zadrževati

pritajeváti se

delati se manj opaznega, manj vidnega:

pritajevali so se za gostim grmovjem

/ ekspr. nizke hišice se boječe pritajujejo med visokim drevjem

ne izražati, kazati svojih misli, nazorov:

pred njim se pritajuje

dovolj smo se lagali in pritajevali

pritajujóč

-a -e:

čakal je, pritajujoč dihanje

pritajeván

-a -o:

pritajevan vzdih

pritajevana bolečina

SSKJ²

pritajíti -ím dov., pritájil (ī í)
1. narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti; prikriti: pritajiti komu dolg, dejansko stanje / pritajiti denar
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: pritajiti svoja čustva; pritajila je veselje ob njegovem obisku
2. zmanjšati intenzivnost česa: pritajil je glas, ko jo je povabil na prvi sestanek; bolečina se je pritajila / vsi so v pričakovanju pritajili dihanje zadržali

pritajíti se

narediti se manj opaznega, manj vidnega:

ko je zagledal mater, se je pritajil

sovražniki so se le pritajili

ptič se je pritajil v vejah

/ pritajiti se za drevo, grm skriti se

prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore:

ni se spremenil, le pritajil se je

/ spet se je pritajila, ko bi morala kaj reči

pritajèn

-êna -o:

pritajen dih

govoriti s pritajenim glasom

pritajen jok

prisl.: pritajeno govoriti, vzdihovati

na vrata je pritajeno potrkalo

pritajeno priti

SSKJ²

pritákati -am nedov. (ȃ)
1. prilivati: vodo pritakati vinu
2. ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: v sobo je pritakal vonj po lipovem cvetju / nova moč mu pritaka v žile

SSKJ²

pritakníti in pritákniti -em dov. (ī á)
1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo
2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali
3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika

pritakníti se

in pritákniti se

dotakniti se:

pritaknila se je njegove roke

pritakniti se s prsti

/ ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti

ekspr.,

s širokim pomenskim obsegom

izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo:

dekle se ne pritakne knjige, niti metle

zakaj se ničesar ne pritakneš

pijače se skoraj ni pritaknila

po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je

/ sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa

/ nobenega dela se ne pritakne noče opravljati

ekspr.

pojaviti se, nastopiti pri kom:

pritaknila se mu je čudna misel

plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile

z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl

●

ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil

SSKJ²

pritálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je, se nahaja pri tleh: pritalni listi; pritalne veje drevesa / pritalne rastline / ptice v pritalnem letu / pritalni požar požar, ki se širi pri tleh
● ekspr. je bolj pritalen človek majhen, nizek; ekspr. moje misli so sive, pritalne vsakdanje, navadne

SSKJ²

pritanêj -a m (ȇ)
pri starih Grkih poslopje s sedežem mestne uprave: množica ljudi se je zbrala pred pritanejem
// prostor v tem poslopju za pogostitve, prehranjevanje na državne stroške: kot zaslužen državljan se je hranil v pritaneju

SSKJ²

pritápati -am tudi pritapáti -ám dov. (ā ȃ; á ȃ)
ekspr. tiho priti: večkrat je bosa, po prstih pritapala v sobo

SSKJ²

pritapljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. tiho priti: bosa pritaplja v sobo

SSKJ²

pritávati -am dov. (ā)
počasi, z negotovo hojo priti: prezebli in lačni so pritavali do koče; pritavati ob palici; pritaval je kot v omotici / ekspr. ali si le pritaval domov prišel

SSKJ²

pritêči -têčem dov., pritêci pritecíte; pritékel pritêkla (é)
1. tekoč priti: voda se je razlila in pritekla skoraj do vrat
// tekoč se pojaviti: iz vrtine je pritekla nafta; svetel sok je pritekel iz jabolka / ekspr. iz oči so ji pritekle solze začela je jokati / po žici priteče električni tok pride
// nateči se: v škaf je priteklo dosti vode / ekspr. med letom je priteklo v sklad veliko denarja je prišlo
2. v teku priti: deklica je pritekla k materi; pritekel je v sobo; pes mu je veselo pritekel naproti / na cilj je pritekel prvi / vsi so pritekli pomagat hitro prišli
3. ekspr. s tekom dobiti, doseči kaj: svoji domovini je pritekel zlato medaljo / tekači so si pritekli uvrstitev med najboljših deset; priteči si zmago

SSKJ²

pritèg -éga m (ȅ ẹ́)
glagolnik od pritegniti: priteg vrvi
♦ navt. vrv, s katero se spreminja položaj jader

SSKJ²

pritegnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pritegniti: pritegnitev zavore / pritegnitev mladine v taborniško organizacijo / pritegnitev učencev k sodelovanju / pritegnitev novega gradiva v analizo / pritegnitev pozornosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pritegníti in pritégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. s sunkovitim gibom spraviti
a) bližje k sebi: pritegnil je stol in sedel; pritegnila je otroka in ga objela / legel je na tla in pritegnil noge k sebi skrčil
b) v večjo bližino česa: pritegniti ladjo k obali; pritegnil je eno smučko k drugi / magnetizem jih je pritegnil
2. s potegom, potegi narediti
a) da je kaj bolj napeto: pritegniti pas na hlačah; pritegniti vajeti; pritegniti vrv, žico
b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegniti odejo na postelji; pritegniti ponjavo na tovornjaku
c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegniti zavoro / pritegniti vijak priviti
3. narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: delovna organizacija je pritegnila več strokovnjakov; pritegniti koga v komisijo / prizadevajo si pritegniti tuji kapital v svojo industrijo
// vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: pritegniti koga k delu, zapisovanju ljudskih pesmi
4. narediti, da se kaj kje upošteva: v raziskavo pritegniti nove vire; če pritegnemo k povedanemu še druga dejstva, se položaj pokaže popolnoma drugačen
5. vzbuditi pri kom zanimanje: pogovor ga je močno pritegnil; igra otrok ni pritegnila
// vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos: vprašala ga je, kaj ga je na njej še posebej pritegnilo; pritegnila ga je lepota trga
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dekle je pritegnilo njegov pogled; skušal je pritegniti njihovo pozornost; stvar je pritegnila njihovo zanimanje
7. začeti navadno za kom peti: zapela je, a nihče ji ni pritegnil; nekaj časa so poslušali, nato pa še sami pritegnili
8. knjiž. pritrditi komu, strinjati se s kom: v srcu jim je pritegnil / pritegnili so njegovi sodbi / res storimo tako, so pritegnili drugi
9. pog. udariti: pritegni ga, če ne bo on tebe; pritegnil je konja z bičem

pritégnjen

-a -o:

pritegnjen pas

pritegnjena jadra

biti pritegnjen k delu

SSKJ²

pritegoválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se priteguje: pritegovalni kavlji

SSKJ²

pritegoválka -e [tudi pritegovau̯ka] ž (ȃ)
anat. mišica, ki primika del okončine: pritegovalke in odtegovalke

SSKJ²

pritegovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pritegovati: ročice za pritegovanje podvozja letala / pritegovanje novih članov v organizacijo / bila je umetnica v pritegovanju pozornosti

SSKJ²

pritegováti -újem nedov. (á ȗ)
1. s sunkovitimi gibi spravljati
a) bližje k sebi: pritegovali so stole in sedali nanje
b) v večjo bližino česa: pritegovati ladjo k obali / pritegoval jih je magnetizem
2. s potegom, potegi delati
a) da je kaj bolj napeto: pritegovati in popuščati vrv
b) da je kaj bolj ravno, gladko, brez gub: pritegovati odejo na postelji
c) da kaj močneje pritiska na kaj: pritegovati zavoro
3. delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pritegovati sodelavce; pritegovati nove člane v društvo
// vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pritegovati študente k raziskovalnemu delu
4. delati, da se kaj kje upošteva: pritegovati v besedilo dokumente
5. vzbujati pri kom zanimanje: taki pogovori me ne pritegujejo
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: dekle ga je vse bolj pritegovalo; priteguje jih lepota mesta in njegove okolice
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: razstavljene slike so pritegovale občudovanje; njegovo delo priteguje pozornost kritikov
7. začenjati navadno za kom peti: zapel je, drugi pa so mu polagoma pritegovali
8. knjiž. pritrjevati komu, strinjati se s kom: pritegovati javnemu mnenju

SSKJ²

pritékanje -a s (ẹ̑)
glagolnik od pritekati: ugotavljati intenzivnost pritekanja podzemeljske vode / pritekanje svetlobe v sobo / pritekanje denarja

SSKJ²

pritékati -am nedov. (ẹ̑)
1. tekoč se pojavljati: voda le počasi priteka izpod skale / iz napeljave priteka plin šireč se prihaja / vino priteka v sod teče
// ekspr. prihajati zlasti v večjem številu: ljudje so pritekali v dvorano; v te kraje pritekajo turisti iz raznih dežel
● ekspr. denar redno priteka v sklad prihaja
2. v teku prihajati: otroci so pritekali drug za drugim na dvorišče; iz hiše so pritekale ženske

pritekajóč

-a -e:

meriti količino pritekajoče vode

SSKJ²

pritekniti gl. pritakniti

SSKJ²

pritelováditi -im dov. (á ȃ)
ekspr. z napornim gibanjem priti: pritelovaditi čez skale; končno je pritelovadil na vrh zvonika

SSKJ²

pritepênec tudi pritepénec -nca m (é; ẹ́)
1. ekspr. kdor potepajoč se, pohajkujoč kam pride: bati se pritepencev; spoditi pritepenca / za domačine so bili le pritepenci / kot psovka izgini, pritepenec pritepeni
2. slabš. priseljenec, tujec: očitali so mu, da je pritepenec; branila ji je poroko s pritepencem

SSKJ²

pritepênka tudi pritepénka -e ž (é; ẹ́)
1. ekspr. ženska, ki potepajoč se, pohajkujoč kam pride: vzeti pritepenko pod streho
2. slabš. priseljenka, tujka: vzel je pritepenko za ženo
● knjiž., ekspr. raba te pritepenke se je že udomačila izposojenke, tujke

SSKJ²

pritepín -a m (ȋ)
zastar. pritepenec: tega pritepina ne mara

SSKJ²

pritêpsti se -têpem se dov., pritépel se pritêpla se (é)
ekspr. potepajoč se, pohajkujoč priti: neznanec se je pritepel v vas / šele zvečer se je pritepel domov / slabš. tujci so se pritepli v našo deželo prišli

pritepèn

-êna -o:

pritepenim ljudem ne zaupa

pritepen pes

SSKJ²

pritézanje -a s (ẹ̄)
pritegovanje: kavlji za pritezanje predmetov / pritezanje in popuščanje vrvi / pritezanje delovnih ljudi k reševanju družbenih vprašanj

SSKJ²

pritézati -am nedov. (ẹ̄)
pritegovati: pritezati mrežo k obali / voznik je pritezal vajeti; pritezati vrv / taki pogovori ga ne pritezajo; filmska umetnost ga priteza / priteza ga delo na zemlji / pritezati nase poglede ljudi / fantje so zapeli in tudi drugi so začeli pritezati / knjiž. zdaj so pritezali enemu, zdaj drugemu govorniku so pritrjevali zdaj enemu, zdaj drugemu, se strinjali zdaj z enim, zdaj z drugim

SSKJ²

pritézen -zna -o prid. (ẹ̄)
pritegovalen: pritezni kavelj; pritezne naprave
♦ elektr. pritezna sila sila, ki povzroči delovanje releja ali pritegnitev kotve magneta; navt. pritezna vrv vrv za premeščanje ladje v določen položaj, na določeno mesto

SSKJ²

pritéžek -žka m (ẹ̑)
knjiž. (dodatno) obtežilo: tovor in pritežek

SSKJ²

príti prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í)
1. premikajoč se v določeno smer začeti biti
a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je prišel v vrtinec in se potopil / prišel je mimo hiš, ne da bi vzbudil pozornost; ko je prišel z njim vštric, ga je pozdravil / prvi dan sta prišla do Dunaja / s Kredarice na Triglav je prišel v eni uri pot od Kredarice na Triglav je prehodil
b) na cilju poti: le dva člana odprave sta prišla na vrh; iz Ljubljane so odšli ob osmih, v Zagreb pa so prišli ob desetih / vlak je kljub okvari prišel pravočasno / po tej poti pridemo, se pride na Šmarno goro ta pot vodi, je speljana
c) na drugi strani česa: težko so prišli čez ovire; priti čez reko, skozi predor
// premikajoč se v določeno smer začeti biti bližje komu: pridi k meni; pridite k tabli / pridite bližje, naprej, sem / ekspr. prišel je na doseg roke približal se je
2. s premikanjem začeti biti na določenem mestu: vprašal ga je, kdo je prišel; počakali so, da pride še predsednik; iz hiše je prišla gospodinja; na oder je prišel pevski zbor; večkrat je prišel pod njeno okno; pridi ven, če si upaš; priti z zamudo; priti peš / prišel mu je odpret; priti h komu na obisk; priti na ples; prišel mu je na pomoč; priti po slovo / priti k vaji udeležiti se je / piščanec je prišel iz jajca se je izvalil; rastlina je že prišla iz zemlje priklila; na okno je prišla sinička priletela; v pristanišče je prišlo več ladij priplulo / ekspr. na mizo je prišla skleda žgancev so prinesli skledo žgancev; v čevelj mu je prišel kamen; v vodo so prišle smeti / kot vljudnostna fraza lepo, da ste prišli; kot povabilo pa še kaj pridite
// po opravljeni poti začeti biti v prvotnem kraju: mati je že prišla iz mesta; priti iz tujine domov; priti pozno z dela; zjutraj gre, zvečer pride / priti od vojakov / priti nazaj vrniti se
// s preselitvijo začeti prebivati, živeti kje: če ne boste mogli biti pri njih, pridite k nam; pred nekaj leti je prišel v našo vas / po vojni je prišlo v Ameriko mnogo Evropejcev / fant je prišel iz mesta in se tukaj še ne znajde je prej živel v mestu; ta rastlina je prišla k nam od drugod je bila prinesena
3. postati član kake skupnosti: k pevskemu zboru je prišlo več dobrih pevcev / v tovarno je prišlo več mladih strokovnjakov; pog. rad bi prišel k železnici dobil zaposlitev pri železniškem podjetju / zakaj ne pridete med nas, v našo družbo se nam ne pridružite; kadar je prišel med vrstnike, so ga bili veseli se je srečal z njimi
4. s prevozom, prenosom začeti biti pri naslovljencu, v naslovnem kraju: od doma je prišla brzojavka, pošiljka; pismo še ni prišlo / na njen naslov je prišel paket; pog. honorar je že prišel na transakcijski račun je že na transakcijskem računu / prišlo je sporočilo, da so vsi zdravi
5. v zvezi z do pri širjenju, napredovanju začeti nahajati se kje, do kod: nevihta ni prišla do nas; smrad iz tovarne ne pride do naselja / priti s kleščami do zoba; pog. z roko ne pride do tja ne doseže
// pog. biti, nahajati se v prostoru do kod; segati: gozd pride ponekod do doline; lasje ji pridejo do srede hrbta; obleka ji pride do kolen / cesta pride le do žičnice je speljana
6. začeti biti na kaki stopnji: napetost je prišla do viška / bolezen je prišla do stopnje, ko je bolečina postala nevzdržna / priprave so prišle v novo fazo / pri izkopu premoga so prišli na milijon ton letno
// pri kakem ravnanju, opravilu začeti biti kje: ko je pri deklamiranju prišla do zadnje kitice, se je zmedla; s pletenjem je prišla skoraj do konca; prišel je le do prvih poskusov naredil je le prve poskuse
7. nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanja česa pri kom, kje: na obraz ji je prišel čuden izraz; solze so ji prišle v oči / prišla je odjuga, povodenj, vročina nastopila je; prišla je toča / prišla je kriza, revolucija, vojna / prišel je čas setve, za setev; prišla je pomlad / prišla je pomoč; prišel bo poraz, uspeh; prišla bo starost in z njo bolezen / brezoseb.: v mednarodnih odnosih je prišlo do napetosti; prišlo je do odpoklica čet; bali so se, da bi prišlo do prepira; pazi, da ne pride do nesreče se ne zgodi nesreča / pog. jecljanje je prišlo od strahu je povzročil strah; ekspr. če kaj pride, me pokličite se zgodi; pog. ne vem, kaj bo prišlo iz tega nastalo, se razvilo
// brezoseb. izraža obstoj določenih okoliščin, zaradi katerih nastopi dejanje, stanje: prišlo je, da je bil sam doma; spi na postelji ali na tleh, kakor pride; ekspr. če je ravno tako prišlo, je šel spat
8. izraža, da je kaj navadno na določenem mestu: kazalo pride na konec knjige; na podlago pride debela plast peska; slika pride nad posteljo bo obešena / pog. med koruzo naj pride fižol naj se sadi
// izraža, da je kaj kje upoštevano: ti avtorji bi lahko prišli v berilo / priti na seznam; vaša izjava bo prišla v zapisnik
// začeti biti kam uvrščen pri razvrstitvi: pevska točka pride za recitacijo; to pride pod točko dve / prvi maj pride letos na nedeljo bo
9. v zvezi z do postati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga: nihče ni vedel, kako so ujetniki prišli do orožja; s tožbo je prišel do parcele / niso prišli do svojih pravic niso si jih pridobili / z računanjem priti do pravilnega rezultata; priti do sklepov po dolgi razpravi / z oslabljenim pomenom: prišel je do prepričanja, da ne more pomagati prepričal se je; priti do spoznanja, ugotovitve
// pog., z glagolskim samostalnikom ali odvisnim stavkom izraža nastop opravljanja dela, kot ga določa samostalnik: odkar imajo televizijo, redko pridejo do branja; ne pride do pospravljanja / ne pride do tega, da bi se oženil
10. pog., v zvezi z ob izgubiti: pazi, da ne prideš ob čevlje; v vojni je prišel ob nogo / blago je prišlo ob barvo; krave so prišle ob mleko / žita so sejali samo toliko, da niso prišli ob seme le za seme
11. pog., v zvezi z na izraža, da je kdo deležen česa pri razdelitvi: na eno vzgojiteljico je prišlo dvajset otrok / koliko ti pride na uro dobiš, zaslužiš
// izraža, da kaj začne biti obveznost za koga: vsa hlevska dela so prišla nanj; stroški so prišli nanjo morala jih je povrniti, plačati
12. pog., v zvezi s pod začeti biti v območju česa: ta kraj je prišel pod občino Grosuplje / velik del slovenskega ozemlja je po prvi svetovni vojni prišel pod Italijo bil priključen Italiji
13. pog. začeti obravnavati kaj: radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi; spet je prišel s to temo / treba je priti s stvarnejšimi dokazi navesti stvarnejše dokaze
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: ravno pravi čas ste prišli s sporočilom; kar čakal je, kdaj bo prišel s tem vprašanjem bo to vprašal
14. pog., z izrazom količine stati1, veljati: zidar te pride deset evrov na uro; koliko ti pride hrana / z oslabljenim pomenom to ga pride še enkrat toliko stati, kot če kupi ga stane
// znesti2: če sto delimo s pet, pride dvajset; ne pride mi toliko kot vam
15. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
a) s predložno zvezo: obleka je prišla iz mode; vozilo je prišlo iz ravnotežja; priti v nesrečo, nevarnost; priti v težaven položaj / publ. priti do izraza postati bolj opazen, viden, jasen; ekspr. sčasoma bo že prišel k pameti bo začel bolj premišljeno, razsodno ravnati; pog. ponesrečenec je prišel k zavesti se je zavedel; priti na oblast dobiti pravico odločati, ukazovati v organizirani družbeni skupnosti / priti iz rabe prenehati se rabiti; domačija je prišla na dražbo; prišel je pod njegov vpliv on je začel nanj vplivati; kot dediči pridejo v poštev vsi otroci kot dediče je treba upoštevati / pog. rad bi prišel do profesorja postal profesor; pitje kave je prišlo v navado postalo navada
b) s smiselnim osebkom v dajalniku, s prislovno rabljenim izrazom: pog. prišlo mu je slabo postalo; star. kar vroče mu je prišlo, ko je to slišal
c) nedov., pog., s pridevnikom: koruza pride predraga za krmljenje je; ta stvar pride pretežka, če je iz železa
● pog. ko pridejo leta, boš težje delal ko se boš postaral; ekspr. kadar ni ubogal, je prišla palica na pomoč kadar je bilo opominjanje brez uspeha, je bil tepen; pog. skozi luknjo pride vtaknjena železna palica je; se vtakne; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril izraža nastop določenega stanja, zaradi katerega pride do dejanja; pog. vse je naredil zate, ti pa prideš in mu očitaš malomarnost poudarja dejanje v sledečem stavku; ekspr. zdaj je prišla njegova ura uresničile so se mu želje; zdaj lahko uresniči svoje namere; evfem. prišla je njegova zadnja ura umira; tudi nanj pride vrsta tudi on bo moral to pretrpeti; tudi on bo moral umreti; ko so drugi utihnili, je on prišel do besede začel govoriti; ekspr. priti stvarem do dna, knjiž. do jedra popolnoma jih spoznati; publ. na posvetovanju niso prišli do skupnega jezika niso dosegli enakega mnenja o kaki stvari; ekspr. nikdar mu ne prideš do konca ne da se prepričati; ekspr. otroci so že prišli do (svojega) kruha se sami preživljajo, vzdržujejo; priti do sape ustavil se je, da bi prišel do sape začel lažje dihati; publ. gospodarstvo ne pride do sape v gospodarstvu ne morejo začeti normalno delati, poslovati; ekspr. ni prišla do sape od presenečenja zelo je bila presenečena; ekspr. ko je nevarnost minila, so spet prišli do sape so se sprostili; pog. sam ne bi prišel do tega, na to, kar ste mi povedali ne bi spoznal, odkril, ugotovil tega; pog. kako pa pridete do tega, da si kar sami jemljete niste upravičeni; pog. nista prišla do ti nista se začela tikati; ekspr. ni mu mogel priti do živega izraža nesposobnost osebka, da bi koga bistveno prizadel; ekspr. to mu je prišlo prav iz srca je rekel zelo iskreno, prizadeto; veliko izobražencev je prišlo iz njihove šole je vzgojila, dala njihova šola; ekspr. iz njegovih ust je prišla obsodba on je izrekel obsodbo; ekspr. ni vse za natis, kar pride izpod peresa kar kdo napiše; ekspr. poskrbi, da mi pride izpred oči da bo odšel; da ga ne bom več videl; pog. slabost je prišla od slabega zraka povzročil jo je slab zrak; ekspr. ni še prišel dosti od tal ni še dosti zrastel; pog. bil je še začetnik, komaj je prišel z univerze jo je končal; pog. k hiši je prišla nova gospodinja dobili so novo gospodinjo; priti k sebi pog. čelo so mu zmočili z mrzlo vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; priti med ljudi star. slovnica je prišla med ljudi leta 1584 je izšla; stvar je že prišla med ljudi se je razvedela, postala splošno znana; priti na čisto v tej stvari sta prišla na čisto sta poravnala vse medsebojne obveznosti; prišel je na čisto sam s seboj spoznal je, kakšen je; priti na dan ekspr. knjiga je že prišla na dan je izšla; ti predmeti so prišli na dan pri izkopavanju so bili odkriti; vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. pridi z besedo na dan povej, kaj misliš; ekspr. po večletnem skrivanju je prišel na dan se je pokazal, se nehal skrivati; star. prišel je njemu na rame on mora skrbeti zanj; star. nadloge so prišle nadenj, nanj so ga prizadele; ekspr. prišla je na grmado sežgali so jo na grmadi; ekspr. prišel je na čudovito idejo, misel spomnil se je nečesa čudovitega; predlagal je nekaj čudovitega; glede njega, z njim je hotel priti na jasno izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava; priti na jezik govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; pog. priti na kant, na nič obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. priti na konja uspeti, doseči cilj; ekspr. tudi vi boste prišli na tapeto tudi o vas bodo kritično govorili; ekspr. še na misel, na pamet mi ne pride, da bi to storil izraža močno zanikanje; ekspr. to mi ne pride nikoli na misel, na pamet tega se nikoli ne spomnim; nikoli ne pomislim na to; pog. meso je prišlo na mizo le ob največjih praznikih meso so jedli le ob največjih praznikih; pog. tudi ti boš prišel na moje boš v takih razmerah, stanju, kot sem jaz; pog. torej je prišlo na moje je tako, kot sem jaz trdil; ekspr. drama ne bo nikoli prišla na oder ne bo nikoli uprizorjena; ekspr. priti na okus pri kaki stvari začutiti zadovoljstvo ob njej; priti na beraško palico popolnoma obubožati; priti na pot ekspr. pazi, da mu ne prideš na pot da ga ne začneš ovirati pri njegovi dejavnosti, delu; da te ne dobi, odkrije; ekspr. upala je, da bo prišel na pravo pot da bo začel živeti pošteno; priti na površje na površje so prišle napredne družbene sile so se uveljavile; na površje so prišle nekatere doslej neznane stvari so postale znane, javne; priti na svoj račun ekspr. misli, da bo prišel na svoj račun bo imel korist; ekspr. smučarji so prišli na svoj račun so se lahko dosti smučali; vprašanje je prišlo na dnevni red se je začelo obravnavati; po njegovi smrti je posestvo prišlo na sina postalo sinova last; pazi, da ne prideš na slabše da se ti ne bo godilo slabše; ekspr. v tem kraju je prišel na svet se je rodil; na uho mu je prišlo rahlo brnenje zaslišal je; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; priti na vrsto ta stvar še ni prišla na vrsto se še ne more obravnavati, uresničiti, opraviti; zdaj pridete vi na vrsto za plačilo boste morali vi plačati; ekspr. pazi, da ne prideš ob glavo da te ne ubijejo; ekspr. zaradi te nesreče je prišel čisto ob pamet ni sposoben premišljeno, razsodno ravnati; ekspr. ukrade, kar mu pride pod roko kar more; priti pred koga ekspr. zaradi laži se mu ne upa priti pred oči čuti se krivega, boji se ga; ekspr. razbil je vse, kar mu je prišlo pred oči kar je videl, dosegel; stvar bo prišla pred sodišče bo obravnavana na sodišču; stvar je prišla v javnost se je razvedela, postala splošno znana; ekspr. priti v konflikt s kom ne soglašati s kom, nasprotovati mu; ekspr. priti v konflikt s predpisi ravnati v nasprotju z njimi; evfem. prišel je že v leta postaral se je; ekspr. tako ravnanje mu je prišlo v meso in kri je postalo njegova navada; prišel je popolnoma v njeno oblast popolnoma se je podredil njeni volji, njenim zahtevam; publ. problem manjšin je spet prišel v ospredje postal pomemben, pereč; knjiž. njegov pogum je prišel v pregovor je postal splošno znan; te znamke so že prišle v promet se že prodajajo, uporabljajo; priti v roke prebere vsako knjigo, ki mu pride v roke jo dobi, najde; pog. če mu bo prišel v roke, bo tepen če ga bo dobil, ujel; ekspr. ne bi rad njemu prišel v roke bil njemu podrejen; posestvo je prišlo v tuje roke je prenehalo biti last določene družine; priti v stik z drugimi deželami videti, spoznati jih; to mu še ni prišlo v zavest tega se še ne zaveda; pog. prišel je ljudem v zobe opravljajo ga; priti za kom ekspr. vino je prišlo za njim ga je upijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. prišlo je za njim, kaj je hotela šele kasneje je doumel; ekspr. vse to stradanje bo prišlo za teboj kasneje boš čutil posledice stradanja; evfem. kmalu bom prišel za teboj bom umrl; priti blizu sprl se je z nami, pa ne pride več blizu ne prihaja več k nam; ekspr. z ničimer mu ne prideš blizu zelo je nedostopen; ni ga mogoče prizadeti; priti daleč iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; nar. testo je že prišlo gor je vzhajano; priti kam ekspr. kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje izraža odklonitev; ekspr. kam smo prišli, zmeraj slabše je izraža nezadovoljstvo s stanjem; ekspr. vidite, kam je prišel s pijančevanjem kako zelo je moralno in gmotno propadel zaradi njega; priti naokrog pog. leto hitro pride naokrog mine; pog. novica je prišla naokrog se je razvedela; pog. prišla sem malo naokrog na obisk; priti naprej nar. dostikrat mi naprej pride, kako smo živeli včasih se spomnim, pomislim; pog. prišel je naprej od njegovih pojmovanj njegova pojmovanja je razvil, dopolnil; pog. v kmetijstvu niso prišli dosti naprej niso dosti napredovali, se razvili; pog. v službi je prišel naprej dobil boljši položaj; pog. z zidanjem so prišli le malo naprej le malo so sezidali; pog. počasi je le prišel naprej si je gmotno opomogel; priti naproti knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; ekspr. pobotal bi se z njim, če bi mu le prišel malo naproti če bi mu pri tem malo pomagal; ne priti nikamor ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso prišla nikamor niso bila uspešna; pog. s svojo trmo ne boš nikamor prišel ne boš nič dosegel; od tod pride tudi ime kraja izvira; priti prav pog. če nisem prav prišel, lahko grem če nisem dobrodošel; pog. vsaka beseda mu prav pride vsako besedo zna spretno porabiti v šali, pogovoru; pog. to bi mi prav prišlo bi mi koristilo, pomagalo; priti proč nižje pog. prašiči so mu proč prišli poginili; nižje pog. pri nas nobena reč proč ne pride se ne pokvari, uniči; priti skozi nižje pog. avto zaradi okvar pri kontroli ni prišel skozi so ga izvrgli, zavrnili; nižje pog. s tem denarjem ne pridemo skozi ne moremo shajati; nižje pog. poceni je prišel skozi ni bil huje poškodovan, kaznovan; ni imel dosti stroškov; priti skupaj pog. glede otrokovega imena nista prišla skupaj se nista zedinila; pog. tu prideta cesti skupaj se združita; pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; se ne bosta sporazumela; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. mladina bo zvečer prišla skupaj se bo zbrala; pog. prišel bo, če ne bo prišlo kaj vmes če ne bo tega kaj preprečilo; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj; pog. stvar se je razvijala, kakor je prišlo nenačrtno; pride pa mine nobena stvar ne traja neskončno dolgo; nič ne pride samo od sebe za vsako stvar se je treba truditi; ekspr. vse pride, vse mine izraža pomirjenje s čim; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti
♦ rel. priti v nebesa doseči posmrtno osrečujoče stanje zveličanih; šport. naše moštvo je prišlo v finale

prišédši

-a -e star.:

prišedši v mesto, je poiskal prijatelja

vsi so se ozrli na prišedšo žensko

sam.: prišedšega so burno pozdravili

príšel

-šla -o:

prišli fantje, vojaki

vsi so pogledali prišla dekleta

sam.: govorili so o prišlih in domačih

SSKJ²

pritíčen -čna -o prid. (ȋ)
knjiž. nebistven, stranski: pritični znaki bolezni
♦ filoz. pritična lastnost

SSKJ²

pritihotápiti -im dov. (á ȃ)
skrivaj, na nedovoljen način prinesti, spraviti
a) čez državno mejo: pritihotapiti kavo, orožje
b) kam sploh: pritihotapiti igrače v šolo

pritihotápiti se

ekspr.

skrivaj, neopazno priti:

pritihotapiti se do vrat, na dvorišče, po drevoredu

pren. v srce se mu je pritihotapila zavist

pritihotápljen

-a -o:

pritihotapljena mamila

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pritíka -e ž (ȋ)
filoz. nebistvena, stranska lastnost: pritika ne vpliva na naravo stvari; logična pritika

SSKJ²

pritíkati1 -am nedov. (ȋ)
1. dajati k čemu tako, da pride do dotika: pritikala je svojo glavo k njegovi; pritikati orglice k ustom
2. ekspr. dodajati: njihovim imenom so pritikali smešne vzdevke / povej, kot je bilo, nič ne pritikaj / pritikali so mu besedo gospod nagovarjali so ga z njo
● ekspr. misli iskreno, a mu pritikajo laž mislijo, da laže; ekspr. če do česa pride, mene ni treba pritikati zraven mešati; knjiž. to se navadno pritika taščam pripisuje
♦ jezikosl. tem besedam pritikamo slovenska obrazila

pritíkati se

dotikati se:

pritikati se s prsti

ne pritikaj se, je sveže pobarvano

ekspr.

pojavljati se, nastopati pri kom:

ni mogla prepoditi predstav, ki so se ji pritikale

/ harmonika se mu je še v sanjah pritikala še sanjal je o njej

SSKJ²

pritíkati2 -tíčem nedov. (ȋ)
1. knjiž. pripadati: ta delež pritiče podjetju; vsak bo dobil, kar mu pritiče; odškodnina pritiče njemu / dobila je mesto, ki ji pritiče; matici v čebelji družini pritiče posebna vloga / ne pritiče ti o tem presojati nisi upravičen / prva poteza pri šahu pritiče belemu jo ima igralec z belimi figurami
2. star. biti primeren, ustrezen za koga: taka preproščina bi bolj pritikala njej kot pa njemu / take hitrosti pritičejo letalom, ne pa avtomobilom
// spodobiti se: prišel je in se poslovil, kakor pritiče; obnašal se je, kot (se) pritiče zdravniku
● star. njena vdanost je pritikala le njemu veljala, bila namenjena; zastar. povedal sem mu, kar mu pritiče kar mu gre, zasluži; zastar. vedela je, kaj vse pritiče za tako priliko je potrebno

SSKJ²

pritiklína -e ž (í) nav. mn.
1. manjši prostor, objekt, ki po funkciji spada k večjemu prostoru, objektu: stranišče, drvarnico in druge pritikline imajo stanovalci skupne; enosobno stanovanje brez pritiklin; hiša z gospodarskimi poslopji in pritiklinami
2. samostojen, premičen predmet, ki po funkciji spada k čemu: na dražbi je dobil vinograd, sadno stiskalnico in druge pritikline; pritikline ladje
3. knjiž. nepomembna sestavina: govori o vzgojnosti kot o nekaki abstraktni pritiklini njegovega pisanja / absolutizem in njegove pritikline

SSKJ²

pritikljáj tudi pritíkljaj -a m (ȃ; ȋ)
star. vzdevek: dati komu pritikljaj; držal se ga je pritikljaj Hudournik

SSKJ²

pritípati -am in -ljem dov. (ī ȋ)
s tipanjem najti kaj: pretipal je vso obleko, pa ni nič pritipal; pritipati stikalo

pritípati se

s tipanjem priti:

pritipal se je do vrat

v temi se je pritipal do kopalnice

/ ekspr. luč se je pritipala do stopnic je prisvetila; pren. misel se je hotela pritipati do konca

ekspr. z razmišljanjem priti do česa: pritipati se do resnice

SSKJ²

pritírati -am dov. (ȋ)
ekspr. pripeljati, privesti: zgrabila sta ga v gošči in ga pritirala na pot / pritirati pobeglega sina nazaj / pritirati osla pred hišo prignati / pritirati koga do blaznosti, samomora, v obup / pritirati stvar do nesmiselnosti; svoje negativne lastnosti je pritiral do vrha

pritíran

-a -o:

biti pritiran v obup

do vrha pritirana razdraženost

SSKJ²

pritísen -sna -o prid. (ȋ)
s katerim se pritiska: pritisni valj / velikost pritisne sile

SSKJ²

pritísk -a m (ȋ)
1. glagolnik od pritisniti ali pritiskati:
a) ta svinčnik že ob manjšem pritisku dela vidno črto; ob pritisku na tipko se zasliši ton; ustaviti kri s pritiskom na krvavečo žilo; poškodba zaradi pritiska ali udarca / pritisk na prizadeto mesto je zelo boleč
b) pritisk tekočine na stene posode; jez ni vzdržal pritiska vode
c) pritisk Slovanov proti zahodu
č) močen pritisk krvi v glavo
d) na njegovo odločitev je vplival očetov pritisk; odstopil je na pritisk javnega mnenja; s silo, pritiskom ukrotiti koga; moralni, politični pritisk
2. sila, ki deluje na kaj: pritisk na steno je popustil; na kamnine je deloval bočni pritisk; močen pritisk je dvignil zemeljsko skorjo; notranji, zunanji pritisk
// sila na enoto površine; tlak1: pritisk narašča, pada; meriti pritisk; majhen, velik pritisk / pritisk znaša 1.020 milibarov; kontrolirati pritisk v avtomobilskih gumah; nizek zračni pritisk; pritisk olja v motorju / lonec na (zvišani) pritisk lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha / plin (v posodi) je pod pritiskom tlak plina (v posodi) je večji kot zunanji (zračni) tlak; pod pritiskom vbrizgati maso v kalupe
3. nav. ekspr. kar nastane kot posledica izražanja volje, zahteve, da kdo uresniči, česar noče, ne želi: pritisk v deželi je vedno hujši; upirati se gospodarskemu, raznarodovalnemu pritisku; otresti se tujega pritiska / publ. izvajati, zaostrovati pritisk v družbi / živeti pod pritiskom
// stanje velike duševne napetosti: pritisk v njem je popustil, se je stopnjeval / biti pod velikim čustvenim pritiskom
● pog. voda ima danes majhen pritisk zaradi nizkega tlaka vode v vodovodni cevi slabo teče iz pipe, cevi
♦ ekon. pritisk na cene; med. krvni pritisk pritisk krvi na stene žil in srca; metal. varjenje s pritiskom; meteor. greben visokega zračnega pritiska slabi; šah. pritisk na kraljevo krilo; teh. osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol

SSKJ²

pritiskáč -a m (á)
gumbu podobna priprava za zapenjanje oblačila, sestavljena iz dveh delov: prišiti pritiskač; bluza se zapenja s pritiskači

SSKJ²

pritiskálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se pritiska: pritiskalni valj

SSKJ²

pritiskálo -a s (á)
teh. priprava ali del priprave za pritiskanje: naravnati pritiskalo

SSKJ²

pritískanec -nca m (í)
pritiskač: prišiti pritiskanec

SSKJ²

pritískanje -a s (í)
glagolnik od pritiskati: s pritiskanjem spravljati kaj iz česa; izmenično pritiskanje z nogo in z roko / pritiskanje koles na tračnice

SSKJ²

pritískati -am nedov. (í)
1. delati, da na kaj deluje sila: pritiskati na gumb, kljuko, ročico; z roko ji je pritiskal na sence; pritiskati na žilo / vzvod pritiska na sprožilec; pri pisanju s peresom preveč pritiskaš
// zaradi svoje teže delovati na kaj s silo: telesa pritiskajo na podlago; tekočina pritiska na stene posode / sila, s katero pritiskata kolesi navzdol
2. delati, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritiskal na dokumente; pritiskati dlani na senca; pritiskati si mokro brisačo na čelo / z vso močjo ga je pritiskal ob tla
// objemajoč delati, da je kaj tesno ob čem: pritiskala je otroka na prsi / pritiskal jo je k sebi
3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: ljudje so pritiskali na trg; panično so pritiskali k vratom / Slovani so pritiskali proti zahodu so se pomikali, selili
// približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: sovražne kolone so pritiskale proti njihovim položajem; zasledovalci so pritiskali za njim / od vseh strani, z vso močjo so pritiskali na nasprotnika ga napadali
// pojavljati se kje v veliki količini: kri ji je začela pritiskati v glavo / voda je vse bolj pritiskala naraščala; pren. skrbi so pritiskale vsak dan bolj
4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izražati zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: pritiskali so nanje, da bi se jim pridružili; moralno pritiskati na koga; na volitvah so politično pritiskali na volivce / pog.: pritiskal je za novo obleko prizadeval si jo je dobiti; pritiskali so ga za plačilo zahtevali so plačilo
5. ekspr. pojavljati se, nastopati: v tem letnem času zjutraj pritiska megla
// z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritiska / draginja že dolgo pritiska; kriza, revščina je pritiskala vedno huje
6. ekspr. neprijetno delovati, učinkovati: njegova prisotnost je pritiskala name / skrbi so ga pritiskale vsak dan bolj
● ekspr. leta ga že pritiskajo postaral se je; star je; ekspr. še bolj so nategovali meh in pritiskali na bas kot prej igrali; ekspr. pritiskati na kljuke hoditi prosit za posredovanje, zaščito; rad pritiska na plin hitro vozi z motornim vozilom; ekspr. tako vreme ga pritiska ob tla ga dela nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. zelo je pritiskal za njo si prizadeval pridobiti njeno ljubezensko naklonjenost, se poročiti z njo; pritiskali so jih z davki stiskali

pritiskajóč

-a -e:

jokala je, pritiskajoč otroka na prsi

zadrževati pritiskajočega sovražnika

pritiskajoča sila tekoče vode

SSKJ²

pritiskávec tudi pritískavec -vca m (ȃ; í)
zastar. risalni žebljiček: list je pritrdil na desko s pritiskavci

SSKJ²

pritísniti -em dov. (í ȋ)
1. narediti, da na kaj deluje sila: pritisniti na gumb, pedal, tipko; rahlo je pritisnil na kljuko; pritisniti s prstom, nogo, ramo; pritisniti k tlom, navzdol / pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti; hitro je pritisnil na zavoro zavrl
// z delovanjem sile pritrditi: podlogo pritisnejo na blago z gumijastim valjem
2. narediti, da je kaj tesno na drugem, ob drugem: vzel je žig in ga pritisnil na dokument; pritisniti nos na šipo; pritisniti si robec na usta / prijel ga je in ga pritisnil ob zid; pritisnila se je k peči / sneg je pritisnil travo ob tla / ekspr. sovražnik je pritisnil naše čete h Krki
// objemajoč narediti, da je kaj tesno ob čem: pritisnila je otroka na prsi / pritisnil jo je k sebi
3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: radovedneži so pritisnili k njemu, za njim; pritisniti k vratom, v hišo / v izpraznjeno deželo so pritisnila sosednja ljudstva začela prihajati, se seliti
// začeti približevati se komu, navadno s sovražnim namenom: zasledovalci so pritisnili za njim; sovražnik je pritisnil od več strani začel napadati / na zimo so živali pritisnile bliže k ljudem
// pojaviti se kje v veliki količini: kri mu je pritisnila v glavo / kupci so pritisnili in blaga je zmanjkalo začeli so zelo kupovati
4. ekspr., navadno v zvezi z na z besedami, ravnanjem izraziti zahtevo, da kdo kaj naredi, pove: z ukrepi so pritisnili na kmetovalce, da bi pridelovali več hrane; poslanci so pritisnili na vlado; moralno, politično pritisniti na koga / pritisnili so nanj, naj ga izpusti začeli so ga siliti, mu prigovarjati / pog.: pritisnil ga je za plačilo zahteval ga je; pritisnil ga bo s sodnijo tožil ga bo; nekoliko so ga pritisnili, pa je vse povedal zastrašili, mu zagrozili
5. ekspr. pojaviti se, nastopiti: proti jutru je pritisnila megla, slana
// z oslabljenim pomenom izraža nastop visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: mraz, suša, vročina pritisne / pritisnil je jug in sneg se je hitro stopil začel je pihati; pritisnila je noč / pritisnila je lakota / po daljši hoji pritisne utrujenost
● ekspr. njega je bolezen zadnjega pritisnila zadnji je zbolel; ekspr. leta so ga že pritisnila postaral se je; star je; ekspr. samota je z vso težo pritisnila nanjo čutila se je zelo osamljeno; pog. vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) mora opraviti veliko, malo potrebo; profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; pog. pritisni mu eno (okoli ušes) daj mu klofuto, udari ga; pog. pritisni ga, da bo dal mir udari ga; pog. za slovo jih je še enkrat pritisnil fotografiral; pog., ekspr. sodnik ni poznal šale in mu je pritisnil sedem let ga kaznoval z zaporom za sedem let; naslonil se je na sedež in pritisnil na pedal za plin začel hitro voziti; ekspr. tudi na to struno je pritisnil poskusil je tudi na ta način; ekspr. pritisnil ga je ob zid spravil ga je v brezizhoden položaj; ekspr. namesto da bi utihnili, so še glasneje pritisnili zapeli; ekspr. malo pritisni, pa bo šlo potrudi se; ekspr. strastno jo je pritisnil na srce objel
♦ elektr. pritisniti napetost na sponke aparata povzročiti, da aparat pride pod napetost

pritísnjen

-a -o:

ob steno pritisnjena omara

k tlom pritisnjena trava

●

ekspr. čisto je pritisnjen ob tla nima nobene možnosti več za uspešen odpor, za samostojno delovanje; pog. malo je pritisnjen čudaški, neumen

♦

geom. pritisnjeni krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega

SSKJ²

pritísnjenje -a s (ȋ)
glagolnik od pritisniti: taka podoba nastane s pritisnjenjem predmeta v glino

SSKJ²

pritíšati -am dov. (ȋ)
povzročiti, da postane kaj manj glasno, tišje: pritišal je glas, ko jo je prosil za sestanek; pritišati jok / pritišati pogovor

pritíšan

-a -o:

pritišan smeh

pritišano petje

prisl.: pritišano govoriti

SSKJ²

pritiščáti -ím dov. (á í)
ekspr. s težavo priti, pririniti se: ženske so pritiščale na prag, da bi videle nevesto; pritiščati se skozi ozka vrata

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pritléhen -hna -o prid. (ẹ̑)
1. ki je, se nahaja pri tleh: pritlehne veje drevesa / pritlehen veter
2. ekspr. ki kaže, odraža nizko moralno stopnjo, duhovno ozkost, omejenost osebe ali njenega ravnanja, dejanja: pritlehni interesi, napadi, nameni; pritlehna gonja, manipulacija; najbolj pritlehna namigovanja in podtikanja / pritlehne metode; pritlehna politika; pritlehno dejanje / pritlehne in pokvarjene osebe
// vsakdanji, navaden: pritlehne misli; pritlehne zadeve / pritlehen človek

SSKJ²

pritléhnost -i ž (ẹ̑) ekspr.
lastnost, značilnost pritlehnega: če se odrekamo visokim ciljem, smo že vnaprej pristali na pritlehnost; dvigniti se nad pritlehnost; privoščljivost, pokvarjenost in pritlehnost / politična pritlehnost

SSKJ²

pritléšen -šna -o prid. (ẹ̄)
nar. pritlehen, pritalen: pritlešne veje / pritlešno drevje

SSKJ²

pritlíčen -čna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na pritličje: pritlična okna so bila še razsvetljena / ima pritlično stanovanje / pritlična hiša hiša, ki ima le pritličje
♦ bot. pritlični list list, ki požene iz podzemnega stebla ali iz spodnjega dela nadzemnega stebla; vrtn. pritlična rastlina rastlina, pri kateri se z vzgojo doseže stalna nižja rast kot pri rastlinah iste vrste
2. ki je, se nahaja pri tleh: pritlične veje; pritlično ognjišče
3. ekspr. malo pomemben, nepomemben: pritlični cilji; pritlično življenje / pritličen značaj

SSKJ²

pritlíčje -a s (ȋ)
del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ za pol etažne višine nad njo: pritličje je že izdelano, nadstropja pa še ne; pritličje nebotičnika; okno, soba v pritličju / nizko ki je neposredno nad zemeljsko površino, visoko pritličje ki je za pol etažne višine nad zemeljsko površino

SSKJ²

pritlíka -e ž (í)
1. majhno, nizko drevo: visoke smreke in pritlike
2. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: pritlike poženejo; potrgati pritlike jagodam; razmnoževati se s pritlikami

SSKJ²

pritlíkav -a -o prid. (í)
ki je neobičajno nizke rasti: pritlikav človek; pritlikava ženska / pritlikavo drevje, grmovje / pritlikava rast
// ekspr. zelo majhen: ti si preveč pritlikav, nisi za to delo
● knjiž. pritlikavo mišljenje, ravnanje nepomembno
♦ bot. pritlikavi bor grmičast bor, ki raste v višjih legah; rušje

SSKJ²

pritlíkavček -čka m (í)
ekspr. manjšalnica od pritlikavec: poleg klovna nastopa še pisano oblečen pritlikavček / v primeri z njo je pravi pritlikavček / pritlikavčki med konji

SSKJ²

pritlíkavec -vca m (í)
1. človek neobičajno nizke rasti: bil je droben pritlikavec; nastop pritlikavcev v cirkusu
// ekspr. zelo majhen človek: med visokimi košarkarji je on pravi pritlikavec; poleg korenjakov je prišlo tudi nekaj pritlikavcev / kako je nabrit, ta naš pritlikavec otrok; pren. duševni, politični pritlikavec
2. ekspr. kar je majhno sploh: rastlinski, živalski pritlikavci / ob njem so bila vsa druga letala pravi pritlikavci

SSKJ²

pritlíkavje -a s (í)
ekspr. nizko drevje, grmovje: sredi pritlikavja raste mogočna bukev / gozdno pritlikavje

SSKJ²

pritlíkavka -e ž (í)
1. ženska neobičajno nizke rasti: cirkuška pritlikavka; življenje pritlikavke
// ekspr. zelo majhna ženska: ob možu je prava pritlikavka
2. ekspr. kar je majhno sploh: kokoš pritlikavka / naše banke so v primerjavi z evropskimi prave pritlikavke
3. astron. zvezda, po velikosti in masi manjša od Sonca: pritlikavke in orjakinje / bela pritlikavka majhna zvezda z zelo visoko gostoto snovi

SSKJ²

pritlíkavost -i ž (í)
lastnost, značilnost pritlikavega: vzroki, znamenja pritlikavosti
● knjiž. obsojal je kulturno pritlikavost in nedoraslost svojih rojakov nepomembnost
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti

SSKJ²

pritlíkavstvo -a s (í)
pritlikavost: vzroki pritlikavstva in duševne nerazvitosti

SSKJ²

pritóčen -čna -o (ọ̑)
pridevnik od pritok: pritočni kanal; pritočna cev

SSKJ²

pritočíti1 -tóčim dov. (ī ọ́)
dodatno, zraven natočiti: pritoči še malo vina / pritočiti kavi mleko priliti

SSKJ²

pritočíti2 -ím dov., pritóčil (ī í)
nar. prikotaliti, pritrkljati: pritočil je h kovaču kolo v popravilo

SSKJ²

pritòk -óka m (ȍ ọ́)
1. potok ali manjša reka, ki se izliva v večjo: reka ima dva pritoka; donavski pritoki; pritoki reke Save / desni pritok ki se izliva v reko z njene desne strani, gledano v smeri toka
2. glagolnik od pritekati ali priteči: hiter pritok vode je povzročil veliko škodo / velik pritok turistov / pospešiti pritok članstva / pritok denarja

SSKJ²

pritôlči -tôlčem [pritou̯či] dov., pritôlci pritôlcite in pritolcíte; pritôlkel pritôlkla (ó)
1. priti, navadno glasno udarjajoč z nogo, palico ob tla: v hišo je pritolkel mož z leseno nogo
// ekspr. s težavo priti: proti večeru pritolčeta do koče
2. nar. pribiti: pritolči desko

pritôlči se

ekspr.

s prizadevanjem, trudom priti do česa:

pritolči se do poklica

SSKJ²

pritopotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
topotajoč priteči: konji so pritopotali na pašo / pritopotala sta po majavih stopnicah topotajoč prišla

SSKJ²

pritovóriti -im tudi pritovoríti -ím dov., pritovóril (ọ̄ ọ̑; ī í)
tovoreč spraviti kam: karavana je pritovorila pšenico; vsak dan z oslom pritovori sod vode
// ekspr. prinesti, pripeljati: pritovorila je celo košaro sadja; s trga je pritovoril polno mrež in vrečk / mravlja je pritovorila velikega črva

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pritôžba tudi pritóžba -e ž (ō; ọ̑)
1. izjava, s katero se sporoča, izraža pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: sprejemati pritožbe; odgovarjati na pritožbe; upravičena pritožba stranke; pritožba zaradi slabe kvalitete blaga; pritožba zoper šefa
// izjava, s katero se izraža komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: iz njihovih ust ni bilo slišati pritožb; pritožba nad otroki
2. pisno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: napisati, vložiti pritožbo zoper odločbo; rešiti, zavrniti pritožbo; utemeljiti pritožbo; pritožba na organ višje stopnje; pravica do pritožbe; zamuditi rok za pritožbo
3. glagolnik od pritožiti se: njegova pritožba šefu ni uspela / neprestane pritožbe zaradi slabega vremena, nad slabim vremenom

SSKJ²

pritôžben in pritóžben -a -o prid. (ȏ; ọ̑)
nanašajoč se na pritožbo: pritožbeni rok je petnajst dni / pritožbeni spis
♦ pravn. pritožbeni organ organ, ki odloča o pritožbi; pritožbeni postopek postopek pri reševanju pritožbe; pritožbeno sodišče sodišče, pristojno za rešitev pritožbe

SSKJ²

pritóžen -žna -o prid. (ọ̄)
pritožben: pritožna komisija
● pritožna knjiga knjiga za vpisovanje pritožb strank

SSKJ²

pritoževánje -a s (ȃ)
glagolnik od pritoževati se: pritoževanje staršev nad otroki / pritoževanje zoper odločbo

SSKJ²

pritoževáti se -újem se nedov. (á ȗ)
1. sporočati, izražati pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: stranke naj se pritožujejo poslovodji; pritoževati se šefu
// izražati komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: ne moremo se ravno pritoževati, kar dobro shajamo; pritožujejo se, da nimajo pravega razvedrila; pritoževati se čez hrano; pritoževala se je nad njegovim vedenjem
2. pisno izražati nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritoževati se zoper odločbe; pritoževati se na višje sodišče

pritožujóč se

-a -e:

nad razmerami se pritožujoči ljudje

pritožujoča se stranka

SSKJ²

pritožíti se in pritóžiti se -im se dov. (ī ọ́)
1. sporočiti, izraziti pristojnemu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa: pritožil se je poslovodji, da blago ne ustreza; pritožiti se šefu; če vam postrežba ne ustreza, se pritožite
// izraziti komu nezadovoljstvo zaradi neprimernosti, neustreznosti česa sploh: nikoli se ni pritožila, z vsem je bila zadovoljna; ne morem se pritožiti čez otroke, kar dobri so; pritožiti se nad draginjo / proti nikomur se ni pritožila, da je kaj izgubila nikomur ni potožila, rekla
2. pisno izraziti nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi: pritožiti se proti odločbi, zoper odločbo; pritožiti se na najvišje, vrhovno sodišče; pritožiti se v roku, pravočasno
♦ pravn. pritožiti se zoper sklep

pritožíti

in pritóžiti ekspr.

tožeč, tarnajoč priti:

ves moker je pritožil domov

SSKJ²

pritožníca -e ž (í)
ženska, ki se pritoži: pritožnica je vložila pritožbo zoper sklep; navedbe, očitki, trditve pritožnice; ugovor, zahtevek pritožnice / ustavna pritožnica

SSKJ²

pritožník -a m (í)
kdor se pritoži: preveriti osebne podatke pritožnika

SSKJ²

pritrdílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki je za pritrjevanje: pritrdilni vijaki; pritrdilna priprava / jeklena pritrdilna vrv
♦ teh. pritrdilna objemka
2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrdilen odgovor; pritrdilna izjava / imeti pritrdilno stališče do česa

pritrdílno

prisl.:

pritrdilno odgovoriti

SSKJ²

pritrdílnica -e ž (ȋ)
jezikosl. prislov, ki izraža pritrjevanje: pritrdilnica da; pritrdilnice in nikalnice

SSKJ²

pritrdílo -a s (í) zastar.
1. priprava za pritrjevanje: pritrdila za plošče
2. pritrditev, strinjanje: pritrdilo in zanikanje / brez njegovega pritrdila ne smejo nič ukreniti privolitve, soglasja

SSKJ²

pritrdíšče -a s (í)
točka, mesto, kjer se kaj pritrdi: pritrdišče držala

SSKJ²

pritrdítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od pritrditi:
a) pritrditev tira; pritrditev z vijaki
♦ strojn. elastična pritrditev ki omogoča rahlo premikanje glede na podlago
b) izražati soglasje, pritrditev; njen molk je imel za pritrditev / pokimati v pritrditev

SSKJ²

pritrdíti in pritŕditi -im dov. (ī ŕ)
1. namestiti kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrditi anteno; pritrditi z vijaki, žeblji / pritrditi desko na zid; pritrditi lepak na razglasno desko nabiti, prilepiti
2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izraziti, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: prenehal je govoriti, da bi videl, če mu bodo pritrdili; rekel je, da je bilo tam lepo in ona mu je pritrdila; z besedami, glavo, očmi pritrditi / s to možnostjo računa tudi nasprotnik. Res je, je pritrdil / pritrditi besedam, mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim
3. z besedo, kretnjo izraziti, da je v vprašanju povedano v skladu
a) z resničnostjo: vprašala ga je, če je napisal nalogo. Pritrdil je; ali ni ta knjiga zelo zanimiva? Zelo, je pritrdil
b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi hotel čokolado, je takoj pritrdil; ali bi šli radi domov? Seveda, je pritrdil

pritŕjen

-a -o:

na čevlje pritrjene drsalke

slabo pritrjen pas

SSKJ²

pritrepetáti -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. trepetaje priti: majhen fant pritrepeta k materi

SSKJ²

pritréskati -am dov. (ẹ̄) ekspr.
1. treskajoč pojaviti se: nevihta je pritreskala
2. ropotajoč pripeljati: po poti je pritreskal voz

SSKJ²

pritrésti -trésem dov., pritrésite in pritresíte; nam. pritrést in pritrèst (ẹ́)
1. dodatno, zraven natresti: pritresel je še toliko krompirja, da je bila košara polna / pritresi kokošim še malo koruze / pritresi jim še nekaj kolačkov
2. ekspr. prinesti: na mizo je pritresel steklenico vina
● ekspr. vlak jih je pritresel na domačo postajo šele popoldne pripeljal; ekspr. pritresel je na dan, kar ga je že dolgo tiščalo rekel, povedal je

pritrésti se

tresoč se priti:

premražena se je pritresla domov

SSKJ²

pritŕgati -am dov. (ŕ ȓ)
narediti, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti: pritrgati komu plačo / posoja denar, ki ga je pritrgal delavcem od zaslužka

pritŕgati si

zavestno porabiti česa manj, kot se potrebuje:

pritrgati si pri jedi, v jedi

pritrgati si pri obleki

/ težko si je pritrgal potrebni denar prihranil

●

ekspr. pritrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin

SSKJ²

pritrgovánje -a s (ȃ)
glagolnik od pritrgovati: pritrgovanje zaslužka / otroka je šolala z velikim pritrgovanjem

SSKJ²

pritrgováti -újem nedov. (á ȗ)
delati, da kdo česa kljub upravičenosti ne dobi v celoti: pritrgovati komu hrano, zaslužek / otrokom zelenjave ni hotela pritrgovati

pritrgováti si

zavestno porabljati česa manj, kot se potrebuje:

v vseh stvareh si pritrguje

●

ekspr. pritrgovati si od ust prihranjevati kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pritŕjati -am nedov. (ŕ)
nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjati deščice; pritrjati z vijaki, žeblji / pritrjati podkev konju; nekatere alge se pritrjajo na kamenje
● zastar. pritrja njegovim besedam pritrjuje

SSKJ²

pritrjeválec -lca [pritərjevau̯ca tudi pritərjevalca] m (ȃ)
1. kdor kaj pritrjuje: pritrjevalec sponk
2. kdor pritrjuje čemu, se strinja s čim: njegov predlog je imel veliko pritrjevalcev

SSKJ²

pritrjeválen -lna -o prid.(ȃ)
1. ki je za pritrjevanje, pričvrščanje: pritrjevalna priprava
2. ki izraža, vsebuje pritrditev, strinjanje: pritrjevalno molčanje

pritrjeválno

prisl.:

pritrjevalno kimati

SSKJ²

pritrjevánje -a s (ȃ)
glagolnik od pritrjevati: pritrjevanje napisov / besede so v množici vzbujale pritrjevanje; glasno pritrjevanje

SSKJ²

pritrjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. nameščati kaj trdno na določenem mestu, v določenem položaju: pritrjevati kljuke; pritrjevati podkvice na podplate; pritrjevati z vijaki
2. navadno z dajalnikom z besedo, kretnjo izražati, da se povedanemu, izrečenemu ne nasprotuje: pogledal je sogovornika, ki mu je pritrjeval; to so bili hudi časi, je pritrjeval; z glavo, glasno so mu pritrjevali / umetnikove oči več vidijo. Da, da, mu je hitel pritrjevati / pritrjevati mnenju, predlogu koga strinjati se, soglašati z njim; zmeraj pritrjuje svojemu šefu soglaša z njegovim mnenjem, ravnanjem; iz strahu je vsemu pritrjevala
3. z besedo, kretnjo izražati, da je v vprašanju povedano v skladu
a) z resničnostjo: vprašala je otroke, če so že bili na morju. Vsi so pritrjevali
b) z željo, hotenjem: na vprašanje, če bi šli radi na izlet, so vsi pritrjevali

pritrjeváje

pritrjevaje povesi glavo

pritrjujóč

-a -e:

pritrjujoč pogled

pritrjujoče pripombe

SSKJ²

pritŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
1. s trkanjem priti do česa: žolna je pritrkala črva iz debla / lažje bi pritrkal vodo iz skale, kot pa dobil pameten odgovor od njega
// s trkanjem priklicati: končno je le pritrkal vratarja
2. ekspr. priti, udarjajoč s palico ob tla: starček je komaj pritrkal do doma

SSKJ²

pritrkávanje -a s (ȃ)
glagolnik od pritrkavati: slišalo se je ubrano pritrkavanje / nepretrgano pritrkavanje kladiv
● ekspr. pritrkavanje kravjega zvonca zvonjenje, pozvanjanje

SSKJ²

pritrkávati -am nedov. (ȃ)
1. v krščanskem okolju zvoniti tako, da se ritmično udarja po dveh ali več zvonovih: cerkovnik pritrkava s srednjim in malim zvonom; zvoniti in pritrkavati / pritrkavati k prazniku / zvonovi ubrano pritrkavajo
2. udarjati ob kaj, po čem, navadno ritmično; potrkavati: s palico je pritrkaval ob pločnik; pritrkavati z nogo pri plesu / ekspr. kolesa so enolično pritrkavala / pritrkavati takt

SSKJ²

pritrkljáti -ám dov. (á ȃ)
s trkljanjem spraviti kam: pritrkljali so več sodov iz kleti; pritrkljati žogo; z vrha se je pritrkljala skala

SSKJ²

pritrkoválec -lca [pritərkovau̯ca tudi pritərkovalca] m (ȃ)
kdor pritrkava: pritrkavali so trije pritrkovalci

SSKJ²

pritrkovánje -a s (ȃ)
pritrkavanje: slovesno pritrkovanje k prazniku / s pašnika se je slišalo pritrkovanje zvoncev

SSKJ²

pritrkováti -újem nedov. (á ȗ)
pritrkavati: cerkovnik je kar sam pritrkoval / zvonovi pritrkujejo / pritrkovati s peto ob tla

SSKJ²

pritrobíti in pritróbiti -im dov. (ī ọ́)
trobeč priti: na trg so pritrobili trobentači
// trobeč pripeljati: izza ovinka je pritrobil gasilski avto

SSKJ²

pritrôskati -am dov. (ȏ)
nižje pog. prinesti: vse sem ti pritroskala, kar si naročila

SSKJ²

pritrudíti in pritrúditi -im dov. (ī ú ū)
zastar. s trudom priti do česa: pritrudil je veliko premoženje; vse, kar imajo, so si pritrudili s težkim delom

SSKJ²

pritŕzniti -em dov. (ŕ ȓ)
nar. pripreti: vrata je brez šuma pritrznil

SSKJ²

pritŕžiti -im dov. (r̄)
s trgovanjem priti do česa: pritržil je veliko premoženje; v nekaj letih je pritržil toliko, da si je zgradil hišo

SSKJ²

pritúhniti se -em se dov. (ú ȗ)
zastar. pritajiti se, potajiti se: prituhnili so se k zemlji / legla je in se prituhnila, kot da spi se naredila

SSKJ²

pritulíti in pritúliti -im dov. (ī ú)
1. tuleč priti: za prvim volkom jih je pritulilo še več; pritulila je tolpa psov / ekspr. pritulile so prve granate tuleč priletele
2. ekspr. glasno jokajoč priti: vsa potolčena je pritulila domov

SSKJ²

pritvárjati -am nedov. (á)
zastar. hliniti: pritvarjala je prijaznost / pritvarjal se je, a sem ga spregledal

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pritvésti -tvézem in pritvêsti -tvêzem dov., pritvézel (ẹ́; é)
nar. privezati, navezati: pritvesti vola / pritvesti z verigo

pritvézen

-a -o:

k jaslim pritvezena krava

SSKJ²

priučênje -a s (é)
priučitev: sprejeti delavca za priučenje / priučenje nemščine mu ni delalo težav

SSKJ²

priučeválen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se priučuje: organizirati priučevalni tečaj za kovinarje

SSKJ²

priučevánje -a s (ȃ)
glagolnik od priučevati: omogočiti priučevanje delavcev; usposabljati se za kako delo s priučevanjem; doba priučevanja / priučevanje na delovnem mestu, v delovni organizaciji / priučevanje pravilne izgovarjave

SSKJ²

priučeváti -újem nedov. (á ȗ)
delati koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučevati delavce; tri mesece so se priučevali / dekleta so se priučevala šivanju pri domačih šiviljah

priučeváti se

star.

učiti se, navajati se, zlasti v stiku z okoljem:

otroci so se priučevali šolskemu redu

SSKJ²

priučítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priučiti: sprejeti delavca za priučitev kovinske stroke; poklicna priučitev delavcev / priučitev tujih jezikov

SSKJ²

priučíti -ím dov., priúčil (ī í)
1. narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela neposredno z opravljanjem tega: priučiti koga za delo s strojem; delavci so se v kratkem času priučili / priučiti se kuhanju / fant se je priučil obrti izučil
2. navaditi, privaditi: priučiti mladino vljudnemu vedenju / priučiti učencem delovne navade privzgojiti

priučíti se

star.

naučiti se, navaditi se, zlasti v stiku z okoljem:

v tujini se je kmalu priučil jezika, jeziku

/ priučiti se branju

/ priučiti se šegam in navadam kraja

/ človek se vsemu priuči se vsega privadi

priučèn

-êna -o:

priučeni gibi

bil je izkušen in vsemu priučen

/ priučeni delavec delavec, ki opravlja delo, za katero ni potrebna poklicna izobrazba

SSKJ²

priučítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na priučitev: za to delo je potrebna daljša priučitvena doba / priučitvena sposobnost

SSKJ²

priučljív -a -o prid. (ī í)
1. ki se da priučiti: opravljati hitro priučljivo delo
2. ki se (hitro) nauči česa: psa sta priučljiva

SSKJ²

priučljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost priučljivega: stopnja priučljivosti

SSKJ²

priúhek -hka m (ȗ)
nav. mn., vet. kožna guba pri perutnini kot zunanji del sluhovoda: štajerke z belimi priuhki

SSKJ²

priúkati -am dov. (ū)
ukajoč priti: po cesti je nasproti priukal mlad mož

SSKJ²

priušésen -sna -o prid. (ẹ̑)
anat., v zvezi priušesna slinavka obušesna slinavka: vnetje priušesne slinavke

SSKJ²

priúšnik -a m (ȗ)
knjiž. prisluškovalec, vohun: imel je veliko priušnikov, ki so vohunili zanj

SSKJ²

privabítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od privabiti: skrbeti za privabitev tujih turistov

SSKJ²

privabíti in privábiti -im dov. (ī á)
1. z vabljenjem, prigovarjanjem doseči, da kdo kam pride: goste je znal privabiti; privabiti otroke na dvorišče
// doseči, da kdo kam pride sploh: z dobro postrežbo je privabil veliko kupcev / privabiti miš v past / ekspr. petje je privabilo v gostilno še druge ljudi / ekspr. pomlad je privabila ptice
2. nav. ekspr. narediti, doseči, da se kaj pojavi, nastopi: njen dovtip mu je privabil na usta smehljaj; s svojim pripovedovanjem je znal vsem privabiti solze v oči
3. z vabljenjem narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabiti nove člane, naročnike

SSKJ²

privábljanje -a s (á)
glagolnik od privabljati: privabljanje turistov / privabljanje rib / najustreznejša oblika za privabljanje občinstva na koncerte

SSKJ²

privábljati -am nedov. (á)
1. z vabljenjem, prigovarjanjem dosegati, da kdo kam pride: privabljal je vrstnike na dvorišče in se z njimi igral / na dom privablja različne ljudi vabi
// dosegati, da kdo kam pride sploh: privabljati kupce z dobro ponudbo / privabljati ribe z lučjo / ta drama bo privabljala gledalce vseh vrst; ekspr. lepote kraja privabljajo vedno več turistov
2. nav. ekspr. delati, dosegati, da se kaj pojavi, nastopi: s svojim pripovedovanjem jim je privabljal smeh; take igre privabljajo ljudem solze v oči
3. z vabljenjem delati, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: privabljati nove člane, naročnike
4. vzbujati pri kom zanimanje: ta doba ga je že od nekdaj privabljala; njo privablja glasba
● ekspr. toplota mi je privabljala spanec na oči povzročala, da sem postal zaspan; to privablja strelo v to pogostoma udari strela

SSKJ²

priváda -e ž (ȃ) knjiž.
1. navada: vse to mu je postalo že vsakdanja privada / delati kaj iz privade
2. glagolnik od privaditi: privada oči na svetlobo

SSKJ²

priváditi -im dov. (á ȃ)
navaditi: privaditi otroka na red / privaditi žival na novo ime

priváditi se

priti v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno:

privadil se je nerodne opore

privaditi se delu v rudniku

/ oči so se privadile delu v temnici

priti v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privaditi se novega pohištva; privaditi se novemu okolju; otrok se je v vrtcu hitro privadil

s ponavljanjem kakega dejanja priti v stanje, ko postane to potreba, navada:

privaditi se ponočevanja

privaditi se kajenju

/ elipt. privadil se je vina pitja vina

●

bakterije so se privadile na življenje v vodi prilagodile; ekspr. človek se vsemu privadi tudi težavna stvar postane človeku sčasoma manj težavna

privájen

-a -o:

ne bo opustil privajenega načina življenja

na to je že privajen

s privajeno kretnjo si je potisnil klobuk na čelo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

privadljív -a -o prid. (ī í)
ki se da privaditi: privadljive živali

SSKJ²

privága -e ž (ȃ)
zastar. kosti, manjvredni deli mesa, ki se pri tehtanju dodajajo mesu v določenem razmerju in zaračunajo po ceni zahtevanega mesa: dal mu je preveč privage

SSKJ²

privájanje -a s (ā)
glagolnik od privajati1: privajanje novemu okolju; privajanje na sonce; privajanje na dodeljeno vlogo v predstavi / privajanje na red

SSKJ²

privájati1 -am nedov. (ā)
navajati2: privajati otroka na red, snago / privajati koga na kako delo

privájati se

prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več težavno:

počasi se je začel privajati težkemu gozdnemu delu

privajati se na hitrost

/ noge so se mu spet privajale hoji

prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več nenavadno, nedomače: privajati se spremembam; na novo pokrajino so se morali šele privajati

s ponavljanjem kakega dejanja prihajati v stanje, ko postane to potreba, navada:

privajati se na pitje (alkoholnih pijač)

/ elipt. privajati se na vino na pitje vina

SSKJ²

privájati2 -am nedov. (ā) zastar.
1. voditi1: kadar je prihajala domov, je privajala s seboj otroke / privajati vojake k raportu
2. dovajati: kri privaja celicam kisik

SSKJ²

privájenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost privajenega človeka: privajenost na red / privajenost na dim / privajenost na lagodno življenje

SSKJ²

privál tudi privàl -ála m (ȃ; ȁ á) knjiž.
1. naval: zadržati prival ljudi
2. val: obalo zalivajo veliki privali

SSKJ²

privalíti -ím dov., priválil (ī í)
z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: privaliti skalo; ukazal jim je privaliti sod vina

privalíti se

ekspr.

nerodno, okorno priti:

v gostilno se je privalil debel gospod

hitro, neurejeno priti v velikem številu: množica se je privalila iz dvorane; otroci so se privalili na igrišče / na nebo so se privalili temni oblaki

SSKJ²

privalovíti -ím dov., privalôvil (ī í)
valujoč priteči: morska voda je privalovila do njih / ekspr. od nekod so privalovili zvoki glasbe so se zaslišali

SSKJ²

privándranec -nca m (ȃ) star.
1. prišlec, popotnik: okrog privandranca se je zbralo nekaj radovednežev
2. priseljenec, tujec: domačini in privandranci

SSKJ²

privándrati -am dov. (ȃ)
1. pog. priti, pripotovati: končno je le privandral domov
2. star. priseliti se: ta trgovec je privandral v naše kraje pred dvajsetimi leti

SSKJ²

privarčeváti -újem dov. (á ȗ)
z varčevanjem priti do česa: v dveh letih je privarčeval precejšnjo vsoto; privarčevala sta dovolj za hišo / z dobrim gospodarjenjem ji je privarčeval lepo doto pridobil / hodili so zgodaj spat, da so privarčevali pri petroleju porabili manj denarja zanj
// narediti, da se česa porabi manj: privarčevati gorivo

privarčeván

-a -o:

privarčevan denar

SSKJ²

privaríti -ím dov., priváril (ī í)
teh. z varjenjem pritrditi: privariti cev

privarjèn

-êna -o:

privarjen obroč

SSKJ²

privarováti -újem in privárovati -ujem dov. (á ȗ; á)
zastar. privarčevati, prihraniti: privarovala je precej denarja

SSKJ²

priváten -tna -o prid. (ȃ)
1. ki je last posameznika, posameznikov, zaseben: privatni gozdovi; privatna proizvodnja; privatno podjetje, premoženje; privatna in družbena stanovanja / najel si je privatno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob; privatna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo
// namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: privatni park; privatni prostori; privatna cesta; privatna in javna kopališča
2. ki je v zvezi s posameznikom, posamezniki in ne z družbeno skupnostjo: privatni interesi; ogroziti privatne koristi; privatne zadeve
// nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: uradni in privatni obisk; prositi koga za privatni pogovor; privatni spor; njegovo privatno mnenje je drugačno od uradnega; privatno pismo / privatno življenje
● pog. iti na potovanje po privatni liniji privatno, ne službeno
♦ ekon. privatna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v privatni lastnini; proizvodnja zasebnikov; ped. privatni docent v nekaterih državah predavatelj, ki ima pravico predavati na univerzi, navadno brez plačila; pravn. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; privatno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. privatni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; privatna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; šol. privatno šolanje šolanje v privatni šoli ali s posebej najetimi učitelji

privátno

prisl.:

službeno in privatno potovati

stanovati privatno

angleščino se je učil privatno

SSKJ²

privatíst -a m (ȋ)
šol. kdor ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli: pripustiti k izpitu privatista

SSKJ²

privatístka -e ž (ȋ)
šol. ženska, ki ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli: gimnazijo je končala kot privatistka

SSKJ²

privatíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. izključujoč, zanikujoč: privativno mnenje

SSKJ²

privatizácija -e ž (á)
glagolnik od privatizirati: težnje po privatizaciji

SSKJ²

privatizátor -ja m (ȃ) nav. slabš.
kdor privatizira: privatizatorji zdravstva trdijo, da bodo skrajšali čakalne dobe; bančni privatizator / divji privatizator kdor je v sorazmerno kratkem času s pidovsko-borznimi operacijami prišel do velikega premoženja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

privatízem -zma m (ī)
omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatizem / privatizem romantičnih pesnikov

SSKJ²

privatizêr -ja m (ȇ)
privatizator: privilegirani privatizerji so obogateli / divji privatizerji

SSKJ²

privatizêrski -a -o prid. (ȇ)
nav. slabš. ki teži k omejitvi na zasebno življenje: privatizerska miselnost

SSKJ²

privatizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od privatizirati: privatiziranje družbenih zadev / privatiziranje dela izobraženstva

SSKJ²

privatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) nav. ekspr.
družbeno, kolektivno spremeniti v zasebno: privatizirati banke, podjetja; privatizirati dobiček; privatizirati gospodarstvo, zdravstvo; privatizirati državno premoženje / privatizirati kadrovsko politiko / skupina študentov je časopis privatizirala

privatizírati se

omejiti se na zasebno življenje:

popolnoma se je privatiziral

privatizíran

-a -o:

privatizirana banka, družba

privatizirano gospodarstvo, podjetje, premoženje

SSKJ²

privátnica -e ž (ȃ)
ženska, ki ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnica: mlin ima neka privatnica

SSKJ²

privátnik -a m (ȃ)
kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja, zasebnik: pustil je službo pri podjetju in postal privatnik; obdavčenje privatnikov / dela kot privatnik
● ekspr. tu sem samo kot privatnik neuradno, zasebno

SSKJ²

privátniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na privatnike, zasebniški: privatniška dejavnost / privatniška miselnost, zavest

SSKJ²

privátništvo -a s (ȃ)
nav. ekspr. omejitev na zasebno življenje: očitati komu privatništvo

SSKJ²

privátnokapitalístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na privatni kapital: privatnokapitalistično gospodarstvo / privatnokapitalistična lastnina

SSKJ²

privátnolastnínski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na privatno lastnino: privatnolastninski odnosi / privatnolastninska proizvodnja

SSKJ²

privátnolastníški -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na privatne lastnike ali privatno lastništvo: privatnolastniška miselnost / privatnolastniška proizvodnja

SSKJ²

privátnopráven -vna -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na privatno pravo: privatnopravno razmerje / privatnopravni zahtevek

SSKJ²

privátnost -i ž (ȃ)
1. značilnost privatnega: poudariti privatnost srečanja
2. privatno življenje, delovanje: posegati na področje privatnosti / umakniti se, zapreti se v privatnost

SSKJ²

privážati -am nedov. (ȃ)
vozeč spravljati kaj na določen kraj: privažati pesek

SSKJ²

privédba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od privesti: privedba gostov v hotel / odrediti privedbo obsojenca; prisilna privedba

SSKJ²

privedênec -nca m (é)
kdor je zlasti prisilno priveden: zaslišati privedenca

SSKJ²

privedênka -e ž (é)
ženska, ki je zlasti prisilno privedena:

SSKJ²

privékati tudi privekáti -am, tudi privékati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ̄)
nar. prijokati: otrok je privekal domov
● ekspr. bila je slabotna, odkar je privékala na svet se je rodila

SSKJ²

privériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) star.
1. zakleti, navadno z besedami pri moji veri: priveril se je in jezno odšel
2. priseči, zakleti se: priveril se je, da tega ni rekel

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

privések -ska m (ẹ̑)
1. navadno z verižico pritrjeni del okrasnega predmeta: uhani s priveski
2. ekspr. kar je s čim povezano tako, da nima lastne pomembnosti, samostojnosti: ta država noče postati le privesek kake velesile / vzgojnost je le privesek njegovega pisanja nepotreben, odvečen dodatek
♦ anat. možganski privesek hipofiza; filat. znamka s priveskom z nazobčanim delom, navadno s priložnostnim besedilom ali sliko, ki se drži znamke; med. privesek kar se drži česa

SSKJ²

privésiti -im dov., privéšen (ẹ́ ẹ̑)
dodatno, zraven obesiti: na steno je privesil še eno sliko

privésiti se

ekspr., v zvezi z na

biti pogostoma v družbi koga proti njegovi volji:

fant se je privesil nanj

SSKJ²

privesláti -ám dov. (á ȃ)
1. z veslanjem priti: priveslal je do obale / ekspr. po jezeru privesla labod priplava
// ekspr. priti sploh: izza ovinka privesla njihova soseda / mesec je priveslal na nebo počasi premikajoč se je pojavil na njem
2. ekspr. z veslanjem dobiti, doseči kaj: Sloveniji je priveslal srebrno, zlato medaljo
● ekspr. v službi je visoko priveslal se je povzpel

SSKJ²

privêsti -vêdem dov., privêdel in privédel privêdla, stil. privèl privêla (é)
1. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride: domov je privedel svoja nova prijatelja; sina je privedel s seboj
// narediti, povzročiti, da pride kdo pod nadzorstvom na določeno mesto: privesti morilca na policijsko postajo; kar z dela so jih privedli tja / s silo privesti
♦ pravn. privesti obtoženca
// nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: radovednost ga je privedla k njim
2. narediti, povzročiti, da kdo pride v stanje, kot ga določa samostalnik: s svojim ravnanjem ga je privedel do obupa, v obup / do tega dejanja jih ni privedlo usmiljenje niso ga storili iz usmiljenja
// narediti, povzročiti nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slabo gospodarjenje je privedlo do krize / publ. ti dogodki so privedli do zaostritve položaja so povzročili zaostritev položaja
// narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: tako sklepanje je privedlo do absurda, protislovja; privesti dejanje do največje napetosti
● ekspr. pot nas je privedla do razvalin po poti smo prišli; kaj te je privedlo k meni zakaj, s kakšnim namenom si prišel; naključje mu ga je privedlo na pot nenačrtno, nehote sta se srečala; ko je privedel ženo v hišo, se je vse spremenilo ko se je poročil (na dom); tako razmišljanje ni privedlo nikamor ni bilo uspešno; knjiž. predaleč bi nas privedlo, če bi obravnavali vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili

SSKJ²

privéti -vêjem dov. (ẹ́ ȇ)
knjiž. pripihati, zapihati: privela je mrzla sapa

SSKJ²

privétrje -a s (ẹ̑)
kraj, prostor, izpostavljen vetru: hiša stoji v privetrju

SSKJ²

privétrn -a -o prid. (ẹ̑)
izpostavljen vetru: privetrna stran gore; privetrn in odvetrn

SSKJ²

privèz -éza m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od privezati: vrv za privez / privez ladje
2. navt. urejen del obale za pristajanje in privezovanje ladij, čolnov: gradnja novih privezov

SSKJ²

privéza -e ž (ẹ̑)
privezovalna vrv, veriga: odpeti konju privezo

SSKJ²

privézanost -i ž (ẹ́)
stanje privezanega: slaba privezanost trt; privezanost ob steber / ekspr. privezanost teh ljudi na zemljo navezanost

SSKJ²

privézati in privezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrditi: privezati eno letev na drugo; trdno privezati; privezati in pribiti / privezati talce k drevesom / privezati trto h kolu
// z namestitvijo vrvi, verige narediti, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezati čoln; privezati psa; privezati živino k jaslim
// z vezanjem namestiti, pritrditi na kaj: privezati trakove na palico; privezati vrv na drevo / privezati otroku slinček / privezati zastavo na drog; privezati si dereze, predpasnik
2. alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezati: privezati planince; iz previdnosti so se alpinisti privezali
3. ekspr., v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s tem ga je hotela privezati nase; privezati otroke na grunt
● ekspr. bolezen ga je privezala na posteljo povzročila, da je moral ležati; šalj. privezati si dušo utešiti si žejo, glad
♦ agr. privezati tele ne oddati ga v zakol; biblio. privezati z novo vezavo priključiti k čemu

privézan

-a -o:

privezan pes

ti ljudje so privezani na zemljo

SSKJ²

privezávati -am nedov. (ȃ)
zastar. privezovati: privezavati čolne; privezavati konja k drevesu

SSKJ²

privézek -zka m (ẹ̑)
kar je privezano: pisani privezki na drogu
// biblio. kar je privezano h knjigi; adligat: prvi, drugi privezek

SSKJ²

privézen -zna -o prid. (ẹ̑)
ki je za privezovanje: privezni kol
♦ navt. privezna vrv vrv za privezovanje ladje, čolna k obali

SSKJ²

privéznica -e ž (ẹ̑)
knjiž. privezovalna vrv, veriga: odvezati priveznico

SSKJ²

privéznik -a m (ẹ̑)
navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje: privezati vrv na priveznik; pomol s privezniki

SSKJ²

privézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nekoliko povezniti: privezniti skledo

SSKJ²

privezoválec -lca [privezovau̯ca tudi privezovalca] m (ȃ)
navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali: zaposliti novega privezovalca

SSKJ²

privezoválen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za privezovanje: privezovalna veriga, vrv / privezati čoln ob privezovalni kol

SSKJ²

privezovalíšče -a s (í)
prostor za privezovanje živali: odvezoval je konje na privezovališču

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

privezovánje -a s (ȃ)
glagolnik od privezovati: privezovanje čolnov / privezovanje vrvic

SSKJ²

privezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom
// z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim
// z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik
2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali
● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati

SSKJ²

privíd -a m (ȋ)
1. vidna zaznava brez stvarne podlage: prividi ga mučijo; imeti privide; prividi vročičnega bolnika; privid cvetočega polja; prividi in prisluhi / privid je izginil / predramiti koga iz privida
♦ psiht. vidna zaznava, ki nastane zaradi možganskih ali duševnih motenj
2. izmišljena, fantazijska podoba česa: ali je tako dekle resničnost ali privid; vse je žrtvoval le za privid; slikar je ustvaril kompozicijo iz sanjskih prividov; pren. privid prihodnosti, sreče
● knjiž. o življenju si ni delala nobenih prividov ni si ga predstavljala boljšega, lepšega, kot je; ekspr. jaz ne vidim nič, menda imaš privide izraža podkrepitev trditve

SSKJ²

privíden -dna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na privid: prividna prevara / lep, prividen svet izmišljen, namišljen
2. knjiž. navidezen, dozdeven: to je le prividna aktivnost; prividna resnica; doseči prividno soglasnost; prividno gibanje sonca okoli zemlje

SSKJ²

privídnost -i ž (ȋ)
1. značilnost prividnega: prividnost prizora
2. knjiž. navideznost, dozdevnost: praznost in prividnost vsega prizadevanja; prividnost uspeha

SSKJ²

privíh -a m (ȋ)
privihani del: obod s privihom
♦ teh. zvar na privihu

SSKJ²

privíhati -am dov. (í)
nekoliko zavihati: privihati ovratnik plašča; privihati pločevino; čevlji so se mu spredaj privihali / privihal je ustnico in ga porogljivo pogledal / privihati rokave zavihati

privíhan

-a -o:

privihan nos

privihan rob

privihane trepalnice

SSKJ²

privíhniti -em dov. (í ȋ)
privihati: privihniti ovratnik

privíhnjen

-a -o:

knjiga s privihnjenim vogalom

SSKJ²

privihráti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. hitro, razburjeno priti: ves jezen je privihral za njim / sovražne enote so privihrale v vas

SSKJ²

privijáč -a m (á)
izvijač: priviti vijake s privijačem

SSKJ²

privijáčiti -im dov. (á ȃ)
z vijakom, vijaki pritrditi, priviti: privijačiti tablico; privijačiti kovinsko ogrodje na steno; trdno privijačiti elemente v ohišje / privijačiti vijake

SSKJ²

privijálo -a s (á)
priprava za privijanje ali odvijanje česa: uporabljati privijala

SSKJ²

privíjanje -a s (í)
glagolnik od privijati: odvijanje in privijanje vijakov / privijanje obloge na zid

SSKJ²

privíjati -am nedov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) nameščati: privijati pokrovčke na steklenice; privijati vijake in zabijati žeblje / privijati oblogo na zid z vijakom, vijaki pritrjevati
b) delati, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: privijati matice, ki so popustile
// z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privijati in odvijati pipo
2. objemajoč delati, da je kdo tesno ob čem: mati je privijala otroka na prsi; otrok se je privijal k materi / privijal jo je k sebi
3. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: privijati cene
4. ekspr. siliti, pregovarjati koga: privijali so ga, dokler jim ni vsega povedal

privijajóč

-a -e:

jokala je, privijajoč otroka k sebi

SSKJ²

privijúgati -am dov. (ū)
nav. ekspr. vijugajoč se priti: privijugati na smučeh; vrsta plesalcev se je privijugala iz dvorane

SSKJ²

privilégij -a m (ẹ́)
nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: dati, izgubiti privilegij; uživati privilegije; boriti se za privilegije / diplomatski, politični privilegiji
// posebna pravica, ugodnost sploh: članstvo v klubu je privilegij; podeliti privilegij; privilegij otrok bogatašev pri šolanju / plemiški, stanovski privilegij
♦ zgod. listina, s katero se daje, potrjuje taka pravica; mestni privilegiji
// nav. ekspr. posebna pravica, ugodnost sploh: v službi ni imel, ni maral privilegijev

SSKJ²

privilegíranec -nca m (ȋ)
nav. ekspr. kdor je privilegiran: zanje je bil privilegiranec; omogočiti delo vsakomur, ne le privilegirancem
● knjiž. s tem so se ukvarjali le redki privilegiranci izbranci

SSKJ²

privilegíranka -e ž (ȋ)
nav. ekspr. ženska, ki je privilegirana: v tistih časih je bila privilegiranka

SSKJ²

privilegíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost privilegiranega: privilegiranost določenih poklicev, družbenih slojev

SSKJ²

privilegírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. s posebnimi pravicami, ugodnostmi omogočati določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj: privilegirati plemstvo in duhovščino
2. nav. ekspr. dajati komu posebne pravice, ugodnosti sploh: materi je očitala, da privilegira sinove / privilegirati jezik prestolnice

privilegíran

-a -o:

privilegirani člani skupnosti

v takem sistemu nihče ne more biti privilegiran

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

privírati -am nedov. (ī ȋ)
knjiž. hitro, navadno v veliki količini pritekati: voda privira iz tal

SSKJ²

privíti -víjem dov. (í)
1. z vrtenjem v določeno smer
a) namestiti: priviti pokrovček na kozarec; priviti vijake, žarnico; priviti s ključem / na leseno steno je privil kljuke za obešanje plaščev z vijakom, vijaki pritrdil
b) narediti, da kaj močneje pritiska kaj, je trdno nameščeno: matico je treba še priviti; priviti vreteno pri stiskalnici; močneje priviti; odviti in priviti
// z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da kaj nima več (popolnoma) proste poti: privil je pipo, da je voda prenehala teči
2. objemajoč narediti, da je kdo tesno ob čem: mati je privila otroka na prsi; otrok se je privil k materi / privil jo je k sebi
3. ekspr., navadno v zvezi s cena zvišati, dvigniti: trgovci so privili cene / priviti davke
4. ekspr. prisiliti, pregovoriti koga: privili so ga, da je spregovoril
● oče je sina trdo privil prijel; priviti petrolejko narediti, da manj ali bolj sveti; publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov

privíti se

ekspr.

vijugajoč se priti:

po ulici se je privil sprevod

/ iz dimnika se je privil dim

privít

-a -o:

privita žarnica

vijaki so dobro priviti

SSKJ²

privláčen -čna -o prid., privláčnejši (á ā)
1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle
// ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna
2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne / tekma je bila zelo privlačna zanimiva
3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala
// ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo
♦ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma

privláčno

prisl.:

privlačno delovati na koga

privlačno se oblačiti

privlačno napisan roman

SSKJ²

privláčenje -a s (á)
glagolnik od privlačiti: privlačenje nasprotnih električnih nabojev

SSKJ²

privlačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od privlačevati: medsebojno privlačevanje oseb / privlačevanje električnih delcev

SSKJ²

privlačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: šele zdaj je spoznal, kako zelo ga dekle privlačuje / k nam ga je privlačeval moj oče k nam je prihajal zaradi očeta
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: gledališče ga je že v mladosti privlačevalo; življenje v mestu ga ni nikoli privlačevalo
2. vzbujati pri kom zanimanje: pogovori o književnosti ga privlačujejo
3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlačuje železo; telesa se medsebojno privlačujejo in odbijajo
● to privlačuje strelo v to pogostoma udari strela; ekspr. gore so ga vedno privlačevale rad je zahajal tja; nasprotja se privlačujejo

privlačujóč

-a -e:

privlačujoč pogled

SSKJ²

privláčiti -im, tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. (á ā; ī á)
1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: dekle ga nenavadno privlači
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: glasba ga že od nekdaj privlači; privlači jih starogrška umetnost
2. vzbujati pri kom zanimanje: ta vprašanja že dolgo privlačijo strokovnjake / njegove pesmi privlačijo bralca z izredno izpovedno močjo / privlačiti pozornost vzbujati
3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlači rudnino; raznoimenski električni naboji se privlačijo
● ekspr. ta gozdiček ga je vedno privlačil rad je zahajal tja; ekspr. njena obleka je privlačila vse poglede vsi so jo gledali

SSKJ²

privláčnost -i ž (á)
1. lastnost, značilnost privlačnega: vse je očarala s svojo privlačnostjo; osebna, spolna privlačnost / privlačnost njegovih besed je vplivala na odločitev
// s prilastkom kar privlači, vzbuja zanimanje: turistične privlačnosti; jezero je največja privlačnost kraja; slika je glavna privlačnost razstave
2. fiz. lastnost telesa, da deluje na drugo telo s privlačno silo: medsebojna privlačnost teles; privlačnost električnih delcev / privlačnost Zemlje težnost Zemlje

SSKJ²

privlák -a m (ȃ)
fiz. pojav, da deluje telo na drugo telo s privlačno silo: privlak pri električnih nabojih; privlak in odboj

SSKJ²

privléči -vléčem dov., privléci privlécite in privlecíte; privlékel privlékla (ẹ́)
1. z vlečenjem spraviti na določeno mesto: privleči hlode k cesti; ribiči so privlekli mreže na suho / kovčka ni mogla dvigniti, zato ga je kar privlekla do vrat; ranjenca je na pol privlekel v zavetje / konji so privlekli voz na vrh klanca pripeljali / ekspr. iz nahrbtnika je privlekel čutarico vzel
2. ekspr. s težavo prinesti, pripeljati: s prijateljevo pomočjo je privlekel kovček v hišo; privlekla je velik nahrbtnik
// prinesti, pripeljati sploh: s seboj je privlekla cel kup prijateljic; od nekod je privlekel mlade mačke
3. nav. ekspr. s silo narediti, povzročiti, da kdo pride pod nadzorstvom na določeno mesto: na tisoče ljudi so privlekli v taborišče
// kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo proti svoji volji kam pride: njega bo treba k zdravniku privleči / nazadnje so ga le privlekli v gostilno
4. zastar. vzbuditi pri kom zanimanje; pritegniti: predstava ga je privlekla
● ekspr. privleči kaj na dan opozoriti na časovno odmaknjeno ali pozabljeno, navadno za koga neprijetno stvar

privléči se

vlekoč del telesa po tleh priti:

ranjenec se je komaj privlekel do grmovja

privleči se po trebuhu

ekspr. s težavo priti: ob palici se je privlekel v sobo; vsa bolna se je komaj privlekla domov / naj gre tja, od koder se je privlekel prišel

●

ekspr. na nebo se je privlekel temen oblak na njem se je počasi premikajoč pojavil

privléčen

-a -o:

do ceste privlečeni hlodi

●

ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna

SSKJ²

privlèk -éka m (ȅ ẹ́)
glagolnik od privleči: privlek polne mreže rib iz vode
♦ fiz. privlek elementarnih delcev privlak

SSKJ²

privòd -óda m (ȍ ọ́)
glagolnik od privesti: privod internirancev

SSKJ²

privôden -dna -o prid. (ó)
ki je, se nahaja pri vodi: privodno grmičje

SSKJ²

privolílen -lna -o prid. (ȋ)
ki izraža, vsebuje privolitev: privolilna izjava; privolilna kretnja

SSKJ²

privolítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od privoliti: potrebna je privolitev dekleta; izsiljena, prostovoljna, tiha privolitev; privolitev v zakonsko zvezo / storiti kaj s privolitvijo predstojnikov z dovoljenjem / predložiti pisno privolitev kandidata soglasje

SSKJ²

privolíti -vólim dov. (ī ọ́)
z besedo, kretnjo izraziti, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje: prosil jo je za ženo in dekle je privolilo; privolil je, da ga operirajo; nerad, težko je privolil / privolil je v pogajanja, pogovor z njimi
● privolil je, da se je priselil v njegovo hišo dovolil je; zastar. ne privoli, da nedolžni trpijo ne pusti; publ. privoliti v zahteve sprejeti jih

SSKJ²

privoljênje -a s (é)
glagolnik od privoliti: dekletovo privoljenje v poroko; tiho privoljenje / to so naredili brez njegovega privoljenja soglasja; šla sta s privoljenjem staršev z dovoljenjem

SSKJ²

privoljeváti -újem nedov. (á ȗ)
z besedo, kretnjo izražati, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje: privoljevati v poroko s kom

SSKJ²

privoščíti in privóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́)
1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega: privoščim mu lepo hišo, dobro ženo; privoščiti prijatelju srečo, uspeh; ekspr. iz srca privoščiti / veliko je trpel, sosedje so mu pa to privoščili; privoščil mu je nesrečo, ki ga je zadela
// imeti, izraziti željo, da bi bil kdo deležen česa dobrega ali slabega, hudega: dober fant je, privoščim mu vse najboljše; ne privoščim vam, da bi morali tudi vi doživeti kaj tako hudega
2. ekspr. narediti, da kdo kaj dobi: privoščil ji je kos torte; privoščil si je cigaro, priboljšek; tolikšnega razkošja si ne morem privoščiti / rada si privošči kake boljše čevlje kupi / privoščiti otrokom počitnice na morju; ne privošči mu počitka ne pusti ga počivati; privošči mu dovolj spanja
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ne privošči mu odgovora; niti pogleda mu ne privošči niti pogleda ga ne; tu pa tam si privošči malo kegljanja malo keglja
● ekspr. tega veselja jim ne privoščim nočem, da bi se mi posmehovali; pog., ekspr. tega še psu ne privoščim nikomur, niti največjemu sovražniku

privoščíti si

in privóščiti si ekspr.

upati si, drzniti si storiti kaj;

dovoliti si:

privoščil si je burko, da jim je telefoniral sredi noči

ne sme si privoščiti škandala

●

ekspr. enkrat si lahko privoščimo velikodušnost smo lahko velikodušni

ponorčevati se, pošaliti se iz koga:

spet si ga je privoščil

v časopisu so si jih neokusno privoščili

/ privoščil si jo je z žaljivkami in psovkami

SSKJ²

privoščljív -a -o prid.(ī í)
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega: zloben in privoščljiv človek; bila je privoščljiva / privoščljiv nasmeh, pogled

privoščljívo

prisl.:

privoščljivo se smejati

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

privoščljívec -vca m (ȋ)
nav. ekspr. privoščljiv človek: nevoščljivci in privoščljivci

SSKJ²

privoščljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost privoščljivega človeka: ni poznal privoščljivosti in škodoželjnosti / v njegovih besedah je bilo nekaj privoščljivosti / nasmejal se je iz privoščljivosti

SSKJ²

privòz -ôza m (ȍ ó)
1. glagolnik od privoziti: takoj ob privozu v bolnišnico so izpolnili sprejemne obrazce; privoz velikega tovora
2. kraj, prostor, po katerem se pripelje do vhoda v stavbo: urediti privoz; zapeljati na privoz; pokrit privoz pred hotelom

SSKJ²

privózen in privôzen -zna -o prid. (ọ̄; ó)
nanašajoč se na privoz: privozni drevored / privozna cesta, pot
♦ grad. most z dolgo privozno klančino

SSKJ²

privozíti -vózim dov., privóžen (ī ọ́)
pripeljati: z veliko hitrostjo je privozil iz stranske ulice; privozil je na cilj pol minute pred drugimi / mimo je privozil tramvaj
● ekspr. tako je le privozil do diplome je le diplomiral; s hitro vožnjo smo privozili še dve uri in zmanjšali zamudo pridobili; pog. daleč jo je privozil moralno, gospodarsko je propadel; publ. prvo mesto si je privozil domači dirkač je dosegel

SSKJ²

privpíti -vpíjem dov., privpìl (í ȋ)
vpijoč priti: iz hiše je privpila mlada žena

SSKJ²

privréči -vŕžem dov., privŕzi privŕzite in privrzíte; privŕgel privŕgla (ẹ́ ȓ)
dati kaj k določeni količini, vsoti: privreči stotak k plačilu; za doto ji je privrgel še kravo

privŕžen

-a -o

deležnik od privreči:

privržen denar

v povedni rabi,

z dajalnikom

ki ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov:

biti privržen voditelju

/ bila mu je privržena z vsem srcem zelo ga je ljubila

ki ima zelo pozitiven odnos do česa, se zavzema za kaj sploh: biti privržen idejam revolucije, ilirizma

SSKJ²

privreščáti -ím dov., privrêšči in privréšči; privréščal in privrêščal (á í)
vreščeč priti: otroci so privreščali domov / privreščala je jata ptic vreščeč priletela

SSKJ²

privréti -vrèm dov. (ẹ́ ȅ)
1. silovito, peneč se priteči: iz kraterja je privrela lava; voda privre iz zemlje
// ekspr. tekoč se pojaviti: studenec je privrel izpod skale / v oči so ji privrele solze
● ekspr. te besede so nenadoma privrele iz njega nenadoma jih je rekel; ekspr. iz src je privrela vesela pesem začeli so veselo peti; ekspr. iz prsi so ji privreli vzdihi začela je vzdihovati
2. ekspr. priti kam, pojaviti se kje v velikem številu: ljudje so privreli na ulice; vsa posadka je privrela na kup / od vseh strani so privrele čebele

privrèl

in privrél -éla -o:

iz razpoke privrela lava

SSKJ²

privrévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. silovito, peneč se pritekati: lava je privrevala iz kraterja / ekspr. iz oči so ji privrevale solze pritekale

SSKJ²

privrískati -am dov., tudi privriskájte; tudi privriskála (í)
vriskajoč priti: z lahkim korakom je privriskal domov

SSKJ²

privršáti -ím dov. (á í)
vršeč priti, se pojaviti: vihar je privršal / privršale so vrane in pregnale vrabce / ekspr. granata je privršala mimo glave
// ekspr. jezno, hrupno priti: hitro je zaklenil, da ne bi privršala nazaj / privršal je nadenj in ga začel zmerjati
● ekspr. v sobo so privršali glasovi in smeh so se zaslišali

SSKJ²

privŕšen -šna -o prid. (ȓ)
ki je, se nahaja pri vrhu: privršne veje / kalna privršna voda

SSKJ²

privršéti -ím dov. (ẹ́ í)
vršeč priti, se pojaviti: burja je privršela z juga / privršeli so ptiči in sedli na vejo / ekspr. privršela je v kuhinjo in začela vpiti jezno, hrupno prišla

SSKJ²

privŕtati -am dov. (r̄)
z vrtanjem priti: privrtati do sredine hloda, skozi zid / privrtali so do nafte
● ekspr. privrtal je do njene skrivnosti odkril jo je

SSKJ²

privŕženec -nca m (ȓ)
kdor ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: bil je privrženec velikega revolucionarja; imeti, pridobivati privržence; navdušen, zvest privrženec / privrženci nove vlade
// kdor ima zelo pozitiven odnos do česa, se zavzema za kaj: privrženci novega nauka / privrženec košarke ljubitelj; bil je vnet privrženec resnice zagovornik

SSKJ²

privŕženka -e ž (ȓ)
ženska, ki ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: iz privrženke je postala njena nasprotnica; goreča, zvesta privrženka
// ženska, ki ima zelo pozitiven odnos do česa, se zavzema za kaj: privrženka joge in pilatesa; privrženka ženske emancipacije

SSKJ²

privŕženost -i ž (ȓ)
zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov: privrženost voditelju / idejna, politična privrženost stranki / njen obraz je izražal vdanost in privrženost; zagotavljala mu je svojo privrženost vdanost, ljubezen; duhovna, telesna privrženost
// zelo pozitiven odnos do česa, zavzemanje za kaj sploh: znan je po svoji privrženosti miru; privrženost tradiciji

SSKJ²

privzdígniti -em dov. (í ȋ)
1. nekoliko, za krajši čas dvigniti, zlasti na eni strani: privzdigniti pokrov; pri brananju brano večkrat privzdigne, da jo očisti / privzdigniti bolnika; privzdignil se je na postelji / ko je šla po stopnicah, je privzdignila krilo / privzdigniti klobuk v pozdrav
// dvigniti: privzdignil je kozarec proti luči; privzdignila ga je kakor snop / nekoliko privzdigniti zglavje bolnika / mraz privzdigne zemljo
2. narediti kaj izbrano, nevsakdanje: privzdigniti jezik, slog / privzdigniti dejanje nad stvarnost
● vesela glasba jih je privzdignila povzročila, da so šli plesat; ekspr. očitek ga je kar privzdignil zelo razburil, vznevoljil; privzdignil je glas začel glasneje govoriti; privzdigniti kaj v simboliko narediti simbolično; ekspr. od presenečenja ga je kar privzdignilo zelo je bil presenečen

privzdígnjen

-a -o:

privzdignjene strehe toplih gred

od tal privzdignjeno ležišče

slovesno privzdignjen govor

prisl.: govoriti privzdignjeno

SSKJ²

privzdígnjenost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost privzdignjenega: scenarij je s svojo privzdignjenostjo utesnjeval ustvarjalce filma; lažna, poetična privzdignjenost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

privzdigováti -újem nedov. (á ȗ)
večkrat privzdigniti: veter je privzdigoval platno šotora / ko gre po stopnicah, mora privzdigovati dolgo krilo / privzdigovati noge pri plesu
● ekspr. ta misel ga je kar privzdigovala zelo navduševala; zelo razburjala; ekspr. ob igranju harmonike jih je kar privzdigovalo zelo so si želeli plesati

privzdigováje

hodil je visoko privzdigovaje noge

SSKJ²

privzdížen -žna -o prid. (ȋ)
dvižen, pridvižen: grad s privzdižnim mostom

SSKJ²

privzèm -éma m (ȅ ẹ́)
knjiž. sprejetje, prevzem: nujno bo prišlo do privzema tamkajšnjih navad

SSKJ²

privzémanje -a s (ẹ̑)
knjiž. sprejemanje, prevzemanje: privzemanje novih kulturnih prvin / razmere so ga prisilile k privzemanju drugačnega načina življenja

SSKJ²

privzémati -am nedov. (ẹ̑) knjiž.
1. sprejemati, prevzemati: privzemati besede iz sosednjih jezikov; privzemati sodobne navade / privzemati mnenje drugih / privzemal je vedno druge psevdonime nastopal je pod vedno drugimi psevdonimi
2. dodatno, zraven jemati, sprejemati: privzemal je vedno nove prijatelje

SSKJ²

privzét -a -o prid. (ẹ̑)
ki je prednastavljen, ponujen kot prva izbira: privzeti spletni brskalnik; privzeta nastavitev

SSKJ²

privzétek -tka m (ẹ̑)
knjiž. predpostavka: njihovo raziskovanje temelji na določenih privzetkih

SSKJ²

privzéti -vzámem dov., privzêmi privzemíte; privzél; nam. privzét in privzèt (ẹ́ á) knjiž.
1. sprejeti, prevzeti: priseljenci so privzeli jezik in navade domačinov; privzeti evropsko kulturo; privzeti mnenje koga / privzela je možev priimek; pesnik si je privzel nov psevdonim začel je nastopati pod novim psevdonimom
2. dodatno, zraven vzeti, sprejeti: privzel je še dva pomočnika
● knjiž. v pravljici žival privzame človeško podobo se pojavi v človeški podobi; knjiž. tudi njega je privzel k temu delu pritegnil

privzét

-a -o:

privzete navade

privzeto ime

ki je prednastavljen, ponujen kot prva izbira:

privzeti spletni brskalnik

privzeta nastavitev

SSKJ²

privzétje -a s (ẹ̑)
knjiž. sprejetje, prevzem: niso odobravali privzetja tujih idej

SSKJ²

privzgájati -am nedov. (ā)
z vzgojo povzročati, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost: privzgajati mladini čut za delavnost, umetnost

SSKJ²

privzgója -e ž (ọ̑)
glagolnik od privzgojiti: privzgoja moralne odgovornosti

SSKJ²

privzgojênost -i ž (é)
lastnost, značilnost privzgojenega: privzgojenost delovnih navad

SSKJ²

privzgojíti -ím dov., privzgójil (ī í)
1. z vzgojo povzročiti, da kdo pridobi določeno, zlasti pozitivno lastnost: privzgojiti otroku delovne navade; privzgojiti komu občutek odgovornosti; privzgojiti si čut za red
2. z vplivanjem doseči, da dobi rastlina, žival določeno lastnost: privzgojiti drevesu nižje deblo

privzgojèn

-êna -o:

prirojene in privzgojene lastnosti

SSKJ²

prizadájati -am nedov. (ȃ)
prizadevati: prizadajati komu bolečine

SSKJ²

prizadejáti -dêjem dov., tudi prizadém; 2. mn. prizadêjete tudi prizadéste, 3. mn. tudi prizadejó; prizadêj in prizadèj; prizadejál (á ȇ) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l
1. povzročiti poškodbe, okvare; prizadeti: mesto je potres zelo prizadejal
2. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadejati komu bolečino, žalost; prizadejati veliko krivico, škodo
● nar. otroci so ji precej prizadejali z njimi je imela veliko dela, skrbi

prizadejáti si

nedov., nar.

prizadevati si:

veliko si je prizadejal, da bi se oženil

SSKJ²

prizadéti -dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ́)
1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo / branje te pesmi ga je prizadelo vznemirilo / čustveno prizadeti
// povzročiti škodo, težave: ta kazen bo prizadela vse, ne samo krivca; povodenj je prizadela zlasti kmečko prebivalstvo; raznarodovalni pritisk je najbolj prizadel mlajšo generacijo / pomagati deželam, ki jih je vojna najbolj prizadela / duhovno, materialno prizadeti
2. povzročiti poškodbe, okvare: potres je prizadel zlasti neustrezno zgrajene stavbe; bombni napad je mesto zelo prizadel / ta bolezen lahko prizadene oči, srce; paraliza jo je zelo prizadela / mraz rastline prizadene
3. povzročiti, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: prizadeti interese, koristi koga; to bo prizadelo red in mir / kazen je prizadela njegov ponos / publ. ta ukrep je prizadel osebne dohodke zaradi tega ukrepa so se osebni dohodki znižali, zmanjšali
4. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadeti komu bolečino, žalost; prizadeti sitnosti, škodo; veliko hudega jim je prizadel
// izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: dosti hudega ga je prizadelo v življenju; človeštvo so prizadele nadloge / te kraje pogosto prizadene potres v teh krajih je potres pogosten
5. nedov. in dov., zastar. tikati se, zadevati: ta predpis nas ne prizadene
● nar. otroci ji veliko prizadenejo z njimi ima veliko dela, skrbi; ekspr. ti stroški jih niso dosti prizadeli so jih lahko poravnali; star. očeta je prizadelo zadela ga je kap; ekspr. ni bilo fanta, ki mu ne bi prizadela srca ki se ne bi zaljubil vanjo

prizadéti si

nedov., nar.

prizadevati si:

veliko si prizadene, da bi se oženil

nobeden drug si za to ni toliko prizadel

prizadét

-a -o

deležnik od prizadeti:

zdravljenje prizadetega organa

njegov ponos je bil prizadet

on je najmanj prizadet pri tem

pri potresu prizadete hiše

prizadeta krivica

pomoč prizadetemu prebivalstvu

ki ima kako, navadno prirojeno napako, okvaro:

imeti prizadetega otroka

po nesreči je ostal prizadet

duševno, telesno prizadet

slušno prizadeti otroci

prisl.: prizadeto govoriti

dogodek opisuje zelo prizadeto

sam.: prizadeti tega ni vedel

pomoč prizadetim

SSKJ²

prizadétost -i ž (ẹ̑)
stanje prizadetega: skrivati prizadetost ob smrti prijatelja; globoka, navidezna prizadetost / velika čustvena prizadetost; pesnikova osebna prizadetost / brati pesem brez prizadetosti / prizadetost možganov je bila precejšnja / duševna, telesna prizadetost; govorna, slušna prizadetost

SSKJ²

prizadéva -e ž (ẹ̑)
zastar. prizadevanje: to se je zgodilo po njegovi prizadevi; brezuspešne prizadeve / podpirati slovstvene prizadeve

SSKJ²

prizadévanje -a s (ẹ́)
glagolnik od prizadevati: prizadevanje bolečin, skrbi; prizadevanje škode / opustiti, podpirati kako prizadevanje; brezuspešno, pretirano, vztrajno prizadevanje za kaj / kulturna, politična, vzgojna prizadevanja

SSKJ²

prizadévati -am nedov. (ẹ́)
1. povzročati duševno bolečino, trpljenje: te besede so jo boleče prizadevale; njegova brezbrižnost jo prizadeva; ekspr. prizadevati v živo zelo / vsebina te pesmi, romana ga je vedno znova prizadevala vznemirjala
// povzročati škodo, težave: slabe gospodarske razmere zelo prizadevajo delavce; ti ukrepi jih ne prizadevajo preveč
2. povzročati poškodbe, okvare: potresi prizadevajo zlasti stare stavbe / neustrezne delovne razmere prizadevajo delavce
3. povzročati, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: reklama ne sme prizadevati koristi drugih / publ. taki ukrepi prizadevajo osebne dohodke zaradi njih se osebni dohodki znižujejo, zmanjšujejo
4. z oslabljenim pomenom delati, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadevati komu bolečino, skrbi, žalost; nočem vam prizadevati hudega; prizadevati škodo
// izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: prebivalstvo prizadevajo naravne nesreče; prizadevale so jih vojne in druge nadloge
● ta odredba nas ne prizadeva se nas ne tiče, nas ne zadeva

prizadévati si

delati, biti aktiven za dosego, uresničitev česa:

učenci so si prizadevali za čim boljši uspeh

vztrajno si prizadevati za kaj

/ prizadevati si za dobro; prizadevati si za pravično družbeno ureditev

/ prizadeval si je biti duhovit, razumljiv; prizadeval si je prebiti fronto

●

zelo so si prizadevali okrog njega mu stregli

prizadeváje

začel je govoriti, prizadevaje si, da bi prevpil vse druge

prizadevajóč

-a -e:

pozorno ga je poslušala, prizadevajoč si vse razumeti

za dobro si prizadevajoč človek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prizadéven -vna -o prid., prizadévnejši (ẹ́)
ki si prizadeva: prizadeven učenec; delaven je in prizadeven; preveč je prizadeven
// ki izraža, kaže prizadevnost: prizadevno delo, iskanje
● publ. prizadeven popis krajev natančen, skrben

prizadévno

prisl.:

prizadevno se lotiti dela

prizadevno napisana razprava

SSKJ²

prizadévnež -a m (ẹ̑)
ekspr. prizadeven človek: delo znanega gledališkega prizadevneža; gorečneži in prizadevneži

SSKJ²

prizadévnik -a m (ẹ̑)
knjiž. prizadeven človek: slovenski slovstveni prizadevniki tistega časa

SSKJ²

prizadévnost -i ž (ẹ́)
lastnost, značilnost prizadevnega človeka: z vztrajno prizadevnostjo so veliko dosegli; strokovna, znanstvena prizadevnost; upoštevati učenčevo prizadevnost; prizadevnost pri delu

SSKJ²

prizajéti -jámem dov., prizajêmi prizajemíte; prizajél; nam. prizajét in prizajèt (ẹ́ á)
nar. začeti zajemati, jesti: sedli so za mizo in prizajeli

SSKJ²

prizanášanje -a s (ȃ)
glagolnik od prizanašati: prizanašanje prestopnikom; kaznoval ga je brez prizanašanja zelo, ostro / prizanašanje z delom / njeno prizanašanje ga je jezilo

SSKJ²

prizanášati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: nikomur ne prizanaša; dolgo so mu prizanašali; otrokom za laž ni prizanašal
2. delati, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: kadar je bilo dosti dela, tudi otrokom niso prizanašali; prizanašati komu s težkim delom, s prehudimi nalogami / prizanašati s kaznijo; ekspr. ni mu prizanašala z očitki veliko mu je očitala / ekspr. prizanašaj svojemu zdravju pazi na svoje zdravje
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: bolezni mu niso prizanašale; trpljenje tudi njemu ni prizanašalo
3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: ker je bila bolehna, so ji radi prizanašali; prizanašaj mu, saj vidiš, da ne zmore toliko / prizanašal je njeni slabosti
● ekspr. vojna jim ni prizanašala morali so veliko trpeti zaradi nje; ekspr. zima letos prizanaša je blaga

SSKJ²

prizanesljív -a -o prid., prizanesljívejši (ī í)
1. ki za prestopek, negativno dejanje ne kaznuje rad: prizanesljiv človek; očetovsko prizanesljiv; starši so bili z njim preveč prizanesljivi
2. ki ima razumevajoč, strpen odnos do koga: v takih primerih so ljudje bolj prizanesljivi drug do drugega; po teh življenjskih izkušnjah je postal prizanesljivejši do vsega
// ki izraža, kaže tak odnos: prizanesljiv nasmeh; prizanesljive besede; njegova kritika, sodba je prizanesljiva; prizanesljivo ravnanje / prizanesljiv odnos do koga
● ekspr. prizanesljive življenjske okoliščine ugodne; ekspr. prizanesljiva zima blaga

prizanesljívo

prisl.:

prizanesljivo se nasmehniti

prizanesljivo ravnati s kom

odgovoril je zelo prizanesljivo

SSKJ²

prizanesljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost prizanesljivega: njegova prizanesljivost jih preseneča; prevelika prizanesljivost staršev do otrok / prizanesljivost kritike

SSKJ²

prizanêsti -nêsem dov., prizanésel prizanêsla (é)
1. narediti, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic: prosila je zanj, naj mu prizanesejo; tudi tokrat so mu prizanesli; mati rada prizanese
2. narediti, da kdo ni deležen česa hudega, neprijetnega: nikomur niso prizanesli, vsi so morali težko delati; prizanesti komu s prehudimi skrbmi / ekspr. prizanesi mi s hvalo ne hvali me, z obiskom ne obišči me
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da kdo ni deležen tega, kar določa osebek: epidemija jim je prizanesla; lakota tudi njemu ni prizanesla / požari temu območju niso prizanesli so se na njem pojavljali
3. imeti razumevajoč, strpen odnos do koga: zaljubljena sta, prizanesi jima; neprištevnim je treba prizanesti
● ekspr. mraz je to zimo prizanesel ni bil hud; ekspr. vojna tudi njim ni prizanesla tudi oni so trpeli zaradi nje; ekspr. vreme jim je prizaneslo je bilo zanje ugodno

prizanesèn

tudi prizanešèn -êna -o:

nič nam ni bilo prizaneseno

želijo si, da bi jim bilo za napake prizaneseno

otrokoma je bilo prizaneseno s kaznijo

SSKJ²

prizdéti se -ím se dov., prizdì se (ẹ́ í)
nav. 3. os., nar. zahodno zazdeti se: prizdelo se mu je, da je nekdo potrkal na vrata

SSKJ²

prizéhati -am dov. (ẹ́)
zehajoč priti: prizehati iz spalnice

SSKJ²

prizêmeljski tudi prizémeljski -a -o [prizeməljski] prid. (ē; ẹ̑)
ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini: prizemeljske zračne plasti / prizemeljski prostori gradu

SSKJ²

prizémen -mna -o prid. (ẹ̑)
1. ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini: prizemne zračne plasti / prizemna temperatura, vlaga / prizemni let ptic
2. nanašajoč se na prizemlje 1: prizemna in kletna okna / prizemno stanovanje

SSKJ²

prizémlje tudi prizêmlje -a s (ẹ̑; ȇ)
1. del stavbe, dostopen neposredno z zemljišča pred njim, navadno delno ali v celoti pod nivojem zemeljske površine: stanovati v prizemlju
2. astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najmanj oddaljena od Zemlje: tir s prizemljem v veliki višini

SSKJ²

prizemljèn -êna -o prid. (ȅ é)
ekspr. ki je zelo stvaren v svojih pogledih in dejanjih: prizemljen človek; bil je prizemljen in delaven

SSKJ²

prizemljeváti -újem nedov. (á ȗ) ekspr.
delati, da kaj postane stvarno, primerno, naravno: avtor zgodbo prizemljuje z vsakdanjimi podrobnostmi in življenjsko empirijo; prizemljevati svojo vero
// povzročati, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: zakon in družina ljudi prizemljujeta

SSKJ²

prizemljítev -tve ž (ȋ) ekspr.
glagolnik od prizemljiti: prizemljitev flote; ukrepi za prizemljitev potniških letal / prepričljiva prizemljitev poezije; prizemljitev zahtev, želja / za ekipo je po zmagi hitro prišla prizemljitev; doživel je bolečo prizemljitev; čutil je, da je čas za prizemljitev

SSKJ²

prizemljíti -ím dov. (ī í)
1. narediti, da zračno vozilo pristane ali da ne vzleti: letalska družba je zaradi varnosti prizemljila svoja letala / protiteroristični varnostni ukrepi so prizemljili več letal
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno: prizemljiti evforične kupne navade
// povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: konkurenca je že marsikoga prizemljila

SSKJ²

prizemníkovec -vca m (í)
nar. debelejša palica, navadno odrezana pri zemlji: tepsti s prizemnikovcem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prízemski1 -a -o [prizəmski] prid. (ȋ)
nanašajoč se na prizmo: prizemska oblika
♦ fiz. prizemski daljnogled daljnogled, v katerem se s prizmami obrne slika predmeta, da postane pokončna

SSKJ²

prizémski2 -a -o prid. (ẹ̑)
prizemen, prizemeljski: prizemske zračne plasti

SSKJ²

prizíbati tudi prizibáti -ljem in -am, in prizíbati -ljem in -am dov. (í á í; í)
nav. ekspr. zibaje pripeljati: ladja jih je prizibala na otok

prizíbati se

tudi prizibáti se, in prizíbati se

zibaje se priti:

pijan se je prizibal iz gostilne

mimo okna se je prizibala ženska postava

/ po cesti se je prizibal težek voz je pripeljal

SSKJ²

prizídati tudi prizidáti -am dov. (í á í)
dodatno, zraven česa sezidati: hiši so prizidali garažo

prizídan

-a -o:

prizidana telovadnica

SSKJ²

prizidáva -e ž (ȃ)
glagolnik od prizidati: dovoljenje za prizidavo
● razkazal jim je prizidavo prizidek

SSKJ²

prizidávati -am nedov. (ȃ)
dodatno, zraven česa zidati: prizidavati hišam garaže

SSKJ²

prizídek -dka m (ȋ)
prizidani del stavbe: delati prizidek; imeti sobo v prizidku; nov, še neometan prizidek
// zastar. spodnji, navadno ojačeni del zidu; podzidek: sedeli so na prizidku in se pogovarjali

SSKJ²

prizív -a m (ȋ) knjiž.
1. pisno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi; pritožba: vložiti, zavrniti priziv; neutemeljen priziv
♦ pravn. priziv nekdaj redno pravno sredstvo zoper sodbo nižjega sodišča na višje sodišče
2. ugovor, nestrinjanje: odgovor ni dopuščal priziva
● knjiž. ta resnica velja brez priziva brezpogojno

SSKJ²

prizívati se -am se nedov. in dov. (í)
pravn., nekdaj ugovarjati zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču: prizivati se na višje sodišče

SSKJ²

prizíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. pritožben: zamuditi prizivni rok
♦ pravn. prizivno sodišče nekdaj sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje

SSKJ²

prízma -e ž (ȋ)
1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč: izračunati prostornino prizme; višina prizme / četverostrana prizma; kvadratna prizma ki ima za osnovno ploskev kvadrat; pokončna prizma katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; pravilna prizma ki ima za osnovno ploskev pravilni mnogokotnik
♦ fiz. (optična) prizma iz stekla ali druge prozorne snovi, ki se uporablja za lom ali razklon svetlobe
2. publ., s prilastkom način, izhodišče: prizma takratnega gledanja ne ustreza tej umetniški podobi / pogledati stvari skozi objektivno prizmo objektivno; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu

SSKJ²

prízmast -a -o prid. (ȋ)
prizmatičen: bombaž so stiskali v prizmaste bale

SSKJ²

prizmátičen -čna -o prid. (á)
ki ima obliko prizme: prizmatična kabina; prizmatično poleno / prizmatična oblika
♦ min. prizmatični kristal

SSKJ²

prizmína -e ž (í)
min. vsaka od ploskev plašča prizmatičnega kristala:

SSKJ²

prizmírati -am nedov. in dov. (ȋ)
les. z žaganjem obdelovati v obliki prizme z največjimi možnimi ploskvami: prizmirati hlod

SSKJ²

priznák -a m (ȃ)
knjiž. dodatni, razlikovalni znak: narediti, pripisati priznak
♦ zgod. manjši znak v grbu kot razlikovalni element med sicer enakima grboma

SSKJ²

priználen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki izraža priznanje, pohvalo: priznalne besede so ga spodbudile; priznalna kritika, ocena

priználno

prisl.:

priznalno pogledati

SSKJ²

priznánica -e ž (ȃ)
knjiž. listina, s katero se kaj potrjuje; potrdilo: dati, izpolniti priznanico
♦ pravn., nekdaj dokument, s katerim se potrdi plačilo dolga; pobotnica

SSKJ²

priznánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od priznati: doseči, izsiliti priznanje; lažno priznanje; priznanje zločina / priznanje napak, poraza / priznanje ljubezni / priznanje neodvisnosti države / priznanje veljavnosti dokumenta / družbeno, javno, posebno priznanje; priznanje umetnika, njegovega dela
♦ pravn. izvensodno priznanje ki ni podano pred sodnikom, pred katerim teče pravda
2. kar dokazuje mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: dobiti, podeliti priznanje; zaslužiti si priznanje; za film je prejel najvišja priznanja; priznanje za delo

SSKJ²

priznáti -znám dov. (á ȃ)
1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil
// strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznati napako, poraz; ni hotel priznati, da tega ne zna; odkrito si priznati nesposobnost / moram priznati, da tega ne vem / priznati očetovstvo
// narediti, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznal ji je ljubezen; drug drugemu sta priznala strah
2. izraziti, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: priznati eksistenco boga; prizna samo to, kar fizično zaznava / ne prizna potrebe po duhovnosti
// izraziti mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznati komu prvenstvo v čem; priznati mu spretnost pri reševanju problemov; treba mu je priznati, da je prizadeven
● ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti
3. izraziti strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: priznati novo državo, vlado; priznati spremenjeno mejo / priznati izpit, spričevalo; priznati učbenik / priznati kak nauk / priznati avtoriteto koga
// izraziti mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznati umetnika / priznati umetniško delo
4. izjaviti, da je kdo upravičen do česa: priznati delavcu dodatek za ločeno življenje / priznati narodu pravico do samoodločbe
5. v zvezi z za izjaviti, da je kdo to, kar izraža določilo: priznal ga je za sina / priznati kaj za dobro, pravilno

priznán

-a -o

deležnik od priznati:

priznana tatvina

v določeni družbi priznane vrednote

učbenik uradno ni priznan

♦

šol. priznana izobrazba izobrazba, ki se prizna na osnovi izkušenj brez ustreznega šolanja

ki ima ugled, veljavo:

priznan strokovnjak

hotel s priznano kuhinjo

/ priznana oddaja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

priznaválec -lca [priznavau̯ca in priznavalca] m (ȃ)
knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline

SSKJ²

priznaválen -lna -o prid.(ȃ)
1. ki izraža priznanje, pohvalo: priznavalen pogled; kritika tega dela je bila priznavalna
2. s katerim se kaj priznava, potrjuje: spričevala, diplome in druge priznavalne listine

priznaválno

prisl.:

priznavalno pokimati komu

SSKJ²

priznavalnína -e ž (ī)
stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja: dodeliti, priznati priznavalnino borcem s prenizkimi dohodki; povišanje priznavalnine

SSKJ²

priznávanje -a s (ȃ)
glagolnik od priznavati: priznavanje napak / vzajemno priznavanje diplom / priznavanje nujnosti, pravilnosti česa / namesto odobravanja in priznavanja je bil deležen nasprotovanja

SSKJ²

priznávati -am nedov. (ȃ)
1. z besedo, kretnjo izražati, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: na zaslišanju so drug za drugim priznavali sodelovanje pri atentatu; priznavati zločine
// strinjati se, da kako dejstvo pri osebku v resnici obstaja: priznavati napake; priznava, da tega ne ve / vedno je priznaval, da je bil njihov učenec
// delati, da kako osebno dejstvo izve kdo drug: priznavali so dekletom ljubezen in jim obljubljali zakon; priznaval mu je svoje skrivnosti
2. izražati, imeti prepričanje, da kaj je, obstaja: ateisti ne priznavajo boga; priznava le fizični svet / prednosti tega predloga ne priznavajo
// izražati mnenje, da kako pozitivno dejstvo obstaja pri kom: priznavati komu sposobnosti, zasluge; priznavajo mu, da je veliko storil zanje
3. izražati strinjanje z zakonitostjo, veljavnostjo česa: novega režima ne priznavajo vse države / priznavali so jim izpite na sorodni fakulteti / ne priznavajo nobene avtoritete / publ. letošnja moda priznava veliko stvari dovoljuje, dopušča
// izražati mnenje, da je kdo pomemben, zaslužen: priznavati umetnika; vsi ga priznavajo in hvalijo / pravi humanizem priznava vsakega človeka ga upošteva / kritiki njegovo zadnje umetniško delo navdušeno priznavajo
4. izjavljati, da je kdo upravičen do česa: priznavati pokojnine ob določenih pogojih / priznavati narodu pravico, da sam odloča o sebi
5. v zvezi z za izjavljati, da je kdo to, kar izraža določilo: priznava ga za sina / priznava jo za zaveznico; priznava se za člana manjšinskega naroda / tega dela ne priznava za svoje

priznavajóč

-a -e:

na pol priznavajoč krivdo

priznavajoče besede

prisl.: priznavajoče pokimati z glavo

SSKJ²

prizòr -ôra m (ȍ ó)
1. del stvarnosti, dogajanja, kot ga kdo v trenutku vidi: opisati zanimiv prizor; pred seboj je zagledal nenavaden prizor; grozljiv, mučen, smešen prizor; prisrčen prizor iz družinskega življenja
// navadno s prilastkom del stvarnosti sploh: upodabljanje lovskih, živalskih prizorov; prizor pretepa; rad opisuje prizore iz narave, taborišča
2. najmanjša vsebinska enota odrskega dela, določena navadno s spremembo števila istočasno nastopajočih oseb: napisati, zaigrati prizor; ponoviti prizor umiranja; osrednji, zaključni prizor; prizor iz drugega dejanja opere; spremeniti vrstni red prizorov / filmski prizori; evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov ki prikazujejo spolne odnose
♦ gled. množični prizor v katerem nastopa množica ljudi

SSKJ²

prizôrček tudi prizórček -čka m (ȏ; ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od prizor: opisati šaljiv prizorček; prizorček iz družinskega življenja / lutkovni prizorček; zaigrali so jim dva vesela prizorčka iz igrice

SSKJ²

prizoríšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se dogaja gledališko, filmsko delo: osvetliti prizorišče; spremeniti prizorišče s kulisami; igralec pride, stopi na prizorišče; likovna oprema prizorišča / prizorišče drugega dejanja je grajska dvorana / filmsko, lutkovno prizorišče
// publ., navadno s prilastkom kraj, prostor, kjer se kaj dogaja sploh: odpeljati se s prizorišča požara; priti na prizorišče spopada / Pomurje je bilo letos spet prizorišče srečanja številnih izseljencev v Pomurju so se spet srečali številni izseljenci; prizorišče romana je Kras roman se dogaja na Krasu
● publ. mladi pisatelji so stopili na prizorišče so se začeli pojavljati, uveljavljati v javnosti; publ. oditi, umakniti se s političnega prizorišča ne ukvarjati se več s politiko

SSKJ²

prizórnica -e ž (ọ̑)
zastar. prizorišče, oder: osvetliti ozadje prizornice / njihov salon je glavna prizornica opravljanja

SSKJ²

prizvánjati -am nedov. (ā)
1. zraven, spremljajoč zvoniti: blejanju ovc so prizvanjali zvonci
2. zvoneč naznanjati: prizvanjati k maši
● ekspr. zvonovi slovesno prizvanjajo zvonijo

SSKJ²

prizváti -zôvem dov., prizvál (á ó)
zastar. priklicati: prizvati ljudi / sonce je prizvalo prvo zelenje

SSKJ²

prizvèn -éna in -êna m (ȅ ẹ́, é)
prizvok: kovinski prizven / to ime ima zanj skoraj magičen prizven

SSKJ²

prizvenéti -ím dov. (ẹ́ í)
zveneč se zaslišati: skozi okno je prizvenel ženski glas

SSKJ²

prizvòk in prizvók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑)
1. zvok, zven, ki navadno moteče spremlja določen osnovni zvok, zven: odpraviti, slišati prizvok; kovinski, nenavaden prizvok / v prizvoku njegovih besed je čutil užaljenost v glasu, s katerim jih je izgovoril
2. knjiž., navadno s prilastkom dodatna sestavina, značilnost: njegova izreka ima narečen, tuj prizvok; mesten prizvok v govoru in noši / govor z močnim čustvenim prizvokom zelo čustven govor; njegove besede imajo posmehljiv prizvok so nekoliko posmehljive; reči kaj s prizvokom moralne vzvišenosti moralno vzvišeno
● dati besedi poseben pomenski prizvok odtenek

SSKJ²

prizvoníti -ím dov., prizvónil (ī í)
nav. ekspr. zvoneč priti: krave so prizvonile prav do hleva / kolesar je prizvonil z dvorišča na cesto zvoneč se pripeljal

SSKJ²

prizvonkljáti -ám dov. (á ȃ)
nav. ekspr. zvonkljajoč priti: ovce so prizvonkljale s planine / pastirji so z živino prizvonkljali domov / po cesti so prizvonkljali kolesarji zvonkljajoč se pripeljali

SSKJ²

príža -e ž (ī)
nar. proga, črta: obleka s temno rjavimi prižami
// lisa1: po obrazu je imel umazane priže

SSKJ²

prižágati -am dov. (ȃ)
z žaganjem skrajšati: drogove bo treba še malo prižagati
// z žaganjem izoblikovati konec kakega predmeta: prižagati doge

SSKJ²

prižagováti -újem nedov. (á ȗ)
z žaganjem krajšati: prižagovati drogove
// z žaganjem oblikovati konec kakega predmeta: prižagovati les poševno na vzdolžno os

SSKJ²

prížast -a -o prid. (ī)
nar. progast, črtast: prižasta srajca; rdeče prižasta podloga
// lisast: prižast obraz

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

priželéti -ím dov., prižêlel; priželèn tudi priželjèn (ẹ́ í)
star. zaželeti: priželel ji je vse dobro; priželela mu je smrt; tega nikomur ne priželim, je prehudo

SSKJ²

príželjc -a [prižəljc] m (ȋ)
anat. organ v prsnem košu, v katerem nastajajo limfociti: krnenje priželjca v dobi doraščanja
♦ gastr. kupiti telečji priželjc

SSKJ²

prižéma -e ž (ẹ̑)
teh. orodje v obliki loka z vijakom za začasno spenjanje: kovinska, lesena prižema

SSKJ²

prižémati -am nedov. (ẹ̑)
tesno stiskati: fant prižema dekle na prsi / prižemati koga k sebi / prižemati roke na prsi / prižemali so se k zidu

SSKJ²

priženítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od priženiti se: priženitev na kmetijo / zemljo je dobil s priženitvijo

SSKJ²

priženíti se -žénim se dov. (ī ẹ́)
v zvezi z osebo moškega spola z ženitvijo, poroko priti kam: če ne bo drugače, se pa kam priženi; priženiti se na kmetijo, v mesto

priženíti

z ženitvijo, poroko priti do česa:

priženiti hišo, posestvo

gledal je, da bi več priženil

/ priženil je otroka z ženo je dobil tudi njenega otroka

prižénjen

-a -o:

k priženjenemu posestvu je dokupil še nekaj njiv

SSKJ²

prižénjenec -nca m (ẹ́)
kdor se priženi: v tem kraju je veliko priženjencev

SSKJ²

prižéti -žmèm stil. -žámem dov., prižmì prižmíte in prižêmi prižemíte; prižél; nam. prižét in prižèt (ẹ́ ȅ, á)
stisniti (k sebi): mati je prižela otroka na prsi / močno jo je prižel in poljubil objel / prižeti k sebi, v objem / priželi so se k zidu, da jih stražar ne bi opazil

prižét

-a -o:

biti prižet h komu

skrival se je, prižet ob drevo

SSKJ²

prižgáti -žgèm dov., prižgál (á ȅ)
1. narediti, da kaj začne goreti: prižgati petrolejko, stenj, svečo; prižgati s tlečim ogljem, z vžigalico / prižgati komu cigareto; po kosilu si rad prižge pipo rad kadi pipo / prižgati ogenj / ekspr. noč je prižgala tisoč zvezd
// narediti, da kaj začne svetiti: vstopil je v sobo in prižgal vse lestence; prižgati reflektorje; prižgati dolge luči; po vasi so se prižgale prve luči
♦ avt. prižgati meglenke
2. pog. vključiti, vklopiti: prižgati radijski, televizijski sprejemnik / prižgati motor
3. pri kuhanju, pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi vročine kaj močno prime podlage in poškoduje: prižgati jed; meso se je v ponvi prižgalo
● publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. ko se je prižgala zarja, so bili že na vrhu ob zarji

prižgán

-a -o:

pustila je prižgan električni kuhalnik

prižgana cigareta

prižgana jed

SSKJ²

prižíg -a m (ȋ)
glagolnik od prižgati: prižig cigarete; prižig luči

SSKJ²

prižigáč -a m (á)
prižigalec: prižigač svetilk

SSKJ²

prižigálec -lca [prižigau̯ca] m (ȃ)
nekdaj kdor prižiga ulične svetilke: prižigalci so začeli prižigati luči

SSKJ²

prižigálen -lna -o prid. (ȃ)
s katerim se prižiga: prižigalni plamen / prižigalna vrvica vžigalna vrvica
♦ fot. prižigalna zakasnitev čas med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskovni luči

SSKJ²

prižigálnik -a m (ȃ)
priprava za prižiganje: doma narejen prižigalnik / prižgati cigareto s prižigalnikom z vžigalnikom

SSKJ²

prižigálo -a s (á)
priprava za prižiganje: prižgati s prižigalom / takrat so imeli še puške na prižigala

SSKJ²

prižíganje -a s (ī)
glagolnik od prižigati: mehanično prižiganje; prižiganje sveč / prižiganje in ugašanje signalne lučke

SSKJ²

prižígati -am nedov. (ī ȋ)
1. delati, da kaj začne goreti: prižigati sveče; za razsvetljevanje so prižigali trske / prižigal je cigareto za cigareto kadil je
// delati, da kaj sveti: ko gre spat, nič ne prižiga luči; prižigati in ugašati reflektorje; v mestu so se začele prižigati reklamne luči / ekspr. prižigajo se prve zvezde
2. pog. vključevati, vklapljati: prižigati tranzistor
● ekspr. prižigati kadilo komu, pred kom pretirano, navadno nezasluženo slaviti, poveličevati ga; ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; ekspr. v njenem srcu se je prižigalo upanje začenjala je upati

SSKJ²

prižívnik -a m (ȋ)
knjiž. prisklednik: nepovabljeni priživniki

SSKJ²

prižmúriti -im dov. (ú ȗ)
v zvezi z oči pripreti: pogledal ga je in prižmuril oči

SSKJ²

prížnica -e ž (ī)
ograjen pomol iz zidu v cerkvi za govornika: govoriti, oznaniti s prižnice; kamnita prižnica / župnik je stopil na prižnico
♦ alp. večji pomol v skalovju

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prižuboréti -ím dov. (ẹ́ í)
žuboreč priteči: iz zemlje je prižuborel studenec; besede so prižuborele kot potoček

SSKJ²

prižvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́)
žvenketajoč priti: z ostrogami na škornjih je prižvenketal v sobo

SSKJ²

prižvížgati -am dov. (í)
1. žvižgajoč priti: vesel je prižvižgal v sobo / ekspr. iz teme je prižvižgala krogla žvižgajoč priletela
2. z žvižganjem priklicati: prižvižgati otroke na dvorišče

SSKJ²

prižvižgávati -am nedov. (ȃ)
zraven, spremljajoč koga žvižgati: pela je, on pa je tiho prižvižgaval
● kadil je pipo in si prižvižgaval požvižgaval

SSKJ²

pŕleščina -e ž (ȓ)
prleško narečje: poslušati prleščino / govoriti v prleščini

SSKJ²

pŕleški -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na Prleke ali Prlekijo: prleški kmetje / prleško narečje
♦ gastr. prleška gibanica gibanica s skutnim nadevom

SSKJ²

prlívka -e ž (ȋ)
zool. ptica z velikimi očmi in s tremi prsti na nogi, Burhinus oedicenemus:

SSKJ²

prmèj medm. (ȅ)
pog. izraža podkrepitev trditve: pravica mora zmagati, prmej / v členkovni rabi za prmej ti obljubim, da bom prišel zagotovo

SSKJ²

prmèjdúš in prmejdúš medm. (ȅ-ū; ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: ne boš šel z nami, prmejduš / v členkovni rabi obljubil je za prmejduš, da pride zagotovo

SSKJ²

prmèjkokóš in prmejkokóš medm. (ȅ-ọ̑; ọ̑)
pog., šalj. izraža podkrepitev trditve: kaj pa morem, prmejkokoš, če je pijan

SSKJ²

prmèjkŕšendúš in prmejkŕšendúš in prmèjkŕščendúš in prmejkŕščendúš medm. (ȅ-r̄-ū; r̄-ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: prmejkršenduš, kako je danes mraz

SSKJ²

prmèjkúš in prmejkúš medm. (ȅ-ū; ū)
pog. izraža podkrepitev trditve: prmejkuš, zdaj pa grem

SSKJ²

prmèjš medm. (ȅ)
pog. izraža podkrepitev trditve: prmejš, tako se ne dela / prmejš, ali sem ga pretepel

SSKJ²

pŕnja -e ž (r̄)
nar. cunja: zaviti v umazano prnjo / biti oblečen v siromašne prnje

SSKJ²

pró...1 predpona v sestavljenkah (ọ̑)
za izražanje naklonjenosti, privrženosti: proameriški, prokomunističen, pronacist

SSKJ²

pro...2 predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja naprej, skozi kaj: prodreti, pronicati, prosevati
b) dosege namena z določenim dejanjem: proučiti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: prodor, pronicanje, prosojen; prim. pre...1

SSKJ²

próaktíven -vna -o prid.(ọ̑-ȋ)
ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktiven pristop; proaktivna metoda; proaktivno delovanje

próaktívno

prisl.:

svet delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu deluje proaktivno

proaktivno usmerjena dejavnost

SSKJ²

próamêriški -a -o prid. (ọ̑-ȇ)
ki je, se navdušuje za Ameriko: proameriška stranka / proameriška usmerjenost

SSKJ²

próba -e ž (ọ̑) nižje pog.
1. poskus, poskušnja: vzemi to za probo
2. pomerjanje (nedodelanega oblačila): imeti pri šivilji probo; iti k probi
● zastar. proba za koncert vaja

SSKJ²

probabilízem -zma m (ī)
filoz. nauk, da je človeško védenje le bolj ali manj verjetno: probabilizem in agnosticizem
♦ rel. nauk, da se je dovoljeno ravnati po resno utemeljenem mnenju, čeprav je nasprotno mnenje bolj verjetno

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

próbati -am dov. (ọ̑) nižje pog.
1. poskusiti: probal je odpreti vrata / probajte še pijačo, potico pokusite
2. pomeriti: probati čevlje / obleka je že urezana, pridite probat

SSKJ²

próbiótičen -čna -o prid. (ọ̑-ọ́)
nanašajoč se na probiotike: probiotični jogurt, napitek; probiotični mlečni izdelki; probiotično živilo / probiotični mikroorganizmi; probiotične bakterije / probiotična kultura

SSKJ²

próbiótik -a m (ọ̑-ọ́)
pripravek, ki vsebuje žive mikroorganizme, ki ugodno vplivajo na zdravje človeka, živali: zaradi prebavnih motenj je moral uživati probiotike; učinek probiotikov; kapsule probiotika; izdelki, živila s probiotiki
// živi mikroorganizmi v takem pripravku: antibiotiki uničujejo probiotike; rast probiotikov

SSKJ²

próbkov -a -o prid. (ọ̑)
zastar. plutovinast: probkovi zamaški

SSKJ²

probkovína -e ž (í)
zastar. pluta, plutovina: zamaški iz probkovine

SSKJ²

problém -a m (ẹ̑)
1. kar je v zvezi z določenim dejstvom nejasno, neznano in je potrebno pojasniti ali rešiti, vprašanje: odkriti, opisati, razčleniti, rešiti problem; poglobiti se v problem; družbeni, filozofski problemi; lahek, nerešljiv, zapleten problem; problemi logike, tehnike / ukvarjati se s problemom lepega, resnice / to so osrednji problemi njegove poezije vprašanja, teme
// s prilastkom kar je v določeni zvezi s predmetom, kot ga določa prilastek, in zahteva rešitev, ki pa jo je težko najti, uresničiti: obravnavati problem beguncev, razorožitve; problem goriva, redne preskrbe / publ. palestinski problem
2. nav. mn. kar je nezaželeno, težko rešljivo in je potrebno odpraviti, rešiti, težava: probleme je treba reševati sproti; biti kos gospodarskim, življenjskim problemom; za moj problem nima nihče razumevanja / nima problemov; je brez problemov / imeti probleme s čim, s kom
3. ed., ekspr., v povedni rabi kar zaradi določenega dejstva povzroča komu skrbi, težave: vse bi šlo, samo čas, denar, hiša je problem; kako bi to naredili, je velik problem / pog. fant postaja vse večji problem / to narediti pa res ni problem ni nemogoče, težko; kako boš to naredil, je tvoj problem je tvoja stvar
♦ mat. (matematični) problem z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problem umetno narejena pozicija z zahtevo, da se v določenem številu potez da mat; dvopotezni problem

SSKJ²

problemátičen -čna -o prid. (á)
1. ki vzbuja dvom, pomisleke glede
a) pravilnosti, sprejemljivosti; sporen1, vprašljiv: problematičen sklep, ukaz; ta pesem je problematična; treba je videti ne le problematične, ampak tudi dobre strani; estetsko, idejno, moralno problematičen
b) uresničitve, obstajanja; negotov, vprašljiv: njihova prihodnost je problematična; zaradi pomanjkanja surovin je nadaljnja proizvodnja vse bolj problematična / problematičen finančni položaj težek, zaskrbljujoč; to dela plovbo problematično negotovo, tvegano
2. nav. ekspr. ki ima določene nezaželene, nesprejemljive lastnosti: družiti se s problematičnimi ljudmi; on je idejno, moralno problematičen
♦ ped. problematični otrok otrok z določenimi težavami, motnjami

problemátično

prisl.:

odločili so se zelo problematično

SSKJ²

problemátičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost problematičnega: moralna, pravna problematičnost; problematičnost odločitve / problematičnost otrok

SSKJ²

problemátika -e ž (á)
navadno s prilastkom problemi v celoti: poznati sodobno filozofsko, jezikoslovno problematiko / družbene, gospodarske problematike ni mogoče reševati samo z besedami; problematika izvoza / publ. roman prikazuje vsakdanjo problematiko malega človeka

SSKJ²

problematizíranje -a s (ȋ)
glagolnik do problematizirati: nekateri poskušajo z javnim problematiziranjem manj pomembnih vprašanj preusmeriti zanimanje s temeljnih vsebin; problematiziranje revolucije

SSKJ²

problematizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
publ. narediti, povzročiti, da postane smisel, utemeljenost česa problem: problematizirati idejo, umetnost; te vrednote so se problematizirale

problematizíran

-a -o:

življenje samo je problematizirano

SSKJ²

problémček -čka m (ẹ̑)
ekspr. manjšalnica od problem: rešiti problemček; problemi in problemčki / vsak ima svoje problemčke; izmišljeni problemčki

SSKJ²

problemíst -a m (ȋ)
šah. sestavljavec problemov: srečanje problemistov / društvo šahovskih problemistov

SSKJ²

problémovec -vca m (ẹ̑)
sodelavec revije Problemi: članki, razprave problemovcev

SSKJ²

problémski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na problem: problemska področja / problemski film, roman / problemska konferenca konferenca, na kateri se obravnava določen problem, določena problematika
♦ mat. problemska naloga z besedami izražena naloga, ki jo je treba izraziti in rešiti matematično; šah. problemski šah

problémsko

prisl.:

problemsko obravnavati kaj

problemsko zanimiv roman

♦

rač. problemsko usmerjen jezik programski jezik, določen za reševanje problemov na določenem področju

SSKJ²

problémskost -i ž (ẹ̑)
knjiž. značilnost problemskega: po kritičnosti in problemskosti to delo ne zaostaja za drugimi

SSKJ²

probòj -ôja m (ȍ ó)
preboj: proboj stene / z mitraljezom kriti proboj; pasti pri proboju

SSKJ²

probójen -jna -o prid. (ọ̄)
prebojen: probojna moč krogle
● publ. probojen uspeh zelo velik uspeh; publ. probojno umetniško delo prepričljivo

SSKJ²

probójnost -i ž (ọ̄)
prebojnost: probojnost izstrelka
● publ. drama je izgubila svojo probojnost prepričljivost

SSKJ²

probúja -e ž (ȗ)
zastar. prebuja: narodna probuja

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

probújati -am nedov. (ú)
zastar. prebujati: probujati narod iz mrtvila / množice so se začele probujati / v njej se je probujalo sočutje

probujajóč

-a -e:

probujajoči se narodi

SSKJ²

procájna -e ž (ȃ)
nar. košara, cajna: nesti v procajni

SSKJ²

procedúra -e ž (ȗ)
knjiž. uradni postopek: sporazumeti se o proceduri; parlamentarna, volilna procedura; procedura poravnavanja sporov
// ekspr. opravilo, postopek sploh: končati vsakdanjo jutranjo proceduro; procedura umivanja / ne boš tako hitro opravil, to je cela procedura

SSKJ²

procedurálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proceduro: protokolarna in proceduralna vprašanja / proceduralno zavlačevanje

SSKJ²

procènt -ênta tudi -énta m (ȅ ē, ẹ̄)
1. del na sto enakih delov razdeljene celote; odstotek: proizvodnja je za sedem procentov [7 %] večja kot lani / preračunati v procente
// ed. količina, izražena s tem delom: ugotavljati procent primesi v snovi
2. mn., pog. provizija: dobiti, izgovoriti si procente

SSKJ²

procênten tudi procénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na procent: procentni odnos med proizvodnjo in izvozom / piše se narazen ali skupaj koliko procenten in kolikoprocenten / s števnikom 6-procentne obresti
♦ mat. procentni račun račun, ki obravnava procente

SSKJ²

procentuálen -lna -o prid.(ȃ)
izražen v odstotkih: procentualni delež izvoza

procentuálno

prisl.:

podjetje ima procentualno največ zaposlenih žensk

SSKJ²

procés tudi procès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih
a) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija; opazovati, proučevati proces; bolezenski, življenjski procesi; proces gnitja, staranja; procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces
b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese; združevalni proces; zapleteni procesi družbenega razvoja; publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju
2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces; delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces
3. pravn. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek: obnoviti, sprožiti proces; javni, tajni proces; proces proti revolucionarjem; priče na procesu / civilni, kazenski proces / montirani proces vnaprej pripravljen sodni proces, ki temelji na izmišljenih in ponarejenih dokazih, na zgolj navidezni ločenosti tožilstva in sodišča in na katerem je obdolženec obvezno obsojen; politični proces zaradi političnih razlogov / sodni proces
● publ. monstre proces s številnimi obtoženci
♦ kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu

SSKJ²

procésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na proces: procesna nepretrganost / procesno delo / procesni spis / procesno pravo pravna pravila, ki urejajo postopek
♦ rač. procesni računalnik računalnik, s katerim se vodi in nadzira kak proces; teh. procesna industrija industrija, v kateri poteka kontinuiran delovni proces s povezanimi transportnimi tokovi med posameznimi stopnjami

SSKJ²

procésija -e ž (ẹ̑)
1. rel. verski sprevod, pri katerem se navadno nosi kak verski predmet, kip: pred mašo bo procesija; nositi križ pri procesiji / velikonočna procesija; procesija za dež
// skupina ljudi ob takem dogodku: procesija gre med njivami; dolga procesija / iti za procesijo, v procesiji
2. ekspr., navadno s prilastkom v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina sploh: proti vrhu se pomika procesija planincev / procesija mravljincev, voz / pasja procesija nepomembna javna prireditev

SSKJ²

procésijski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od procesija: procesijske pesmi

SSKJ²

procesíranje -a s (ȋ)
glagolnik od procesirati: digitalno procesiranje; vzporedno procesiranje; hitrost procesiranja; algoritem, sistem za procesiranje / možgani so svojevrstna naprava za procesiranje informacij

SSKJ²

procesírati -am nedov. in dov. (ȋ)
rač. obdelovati podatke v procesorju: procesirati program / procesirati plačila / možgani procesirajo zvok, vizualne in druge podatke

SSKJ²

procésor -ja m (ẹ̑)
rač. del računalnika, v katerem se obdelujejo podatki: izdelovati procesorje; procesor in pomnilnik

SSKJ²

procésorski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na procesor ali procesiranje: procesorski čas; procesorska moč, zmogljivost; glavna procesorska enota; procesorska tehnologija / procesorsko vodilo vodilo znotraj procesorja, po katerem se prenašajo podatki med posameznimi enotami

SSKJ²

procesuálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. procesen: procesualni opis / procesualno pravo

procesuálno

prisl.:

razložiti kaj procesualno

SSKJ²

procesualíst -a m (ȋ)
strokovnjak za procesno pravo:

SSKJ²

prócka -e ž (ọ̑)
nar. dolenjsko košara, cajna: plesti procke / nabrati procko krompirja

SSKJ²

procvít -a m (ȋ)
star. razvoj, razcvet: delati za procvit kulture / nazdraviti v procvit naroda

SSKJ²

procvítati -am nedov. (ȋ)
zastar. cveteti: roža lepo procvita / v tistem času je gospodarstvo procvitalo

procvitajóč

-a -e:

doba procvitajoče kulture

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pròč prisl. (ȍ)
1. izraža odmikanje, oddaljevanje od določenega mesta: iti, steči proč; poslati, spraviti koga proč / elipt. brž proč / kot vzklik proč od tod / stopiti nekaj korakov proč / obrniti se proč v drugo smer
// navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa: domača vas je daleč proč; sedel je proč od drugih / mesto je dve uri proč
2. izraža ločitev, odstranitev: spraviti strupene bodice, trne proč / star. glava mu bo šla proč obglavljen bo / vreči pokvarjeno hrano proč zavreči, odvreči / elipt. to ni za proč
3. navadno v medmetni rabi izraža odstranitev, zavrženje: roko proč; proč z nožem, fant / proč s sladkorjem
4. pog., v povedni rabi izraža, da je kaj časovno odmaknjeno, minilo: polnoč je proč; ura je tri proč / proč so lepe sanje; težave so proč težav ni več
5. pog., v povedni rabi izraža uničenje, izgubo: noga je proč; lepa posoda je proč / z našo hišo je proč je propadla; z njo se ne more več računati
● pog. dolgo je bil proč je bil zdoma; pog. trije prašiči so proč prišli so poginili; pog. držal se je proč od politike ni se ukvarjal z njo; ekspr. roke proč od naše zemlje ne segajte po naši zemlji, ne prisvajajte si je; pog., ekspr. ženska je od žalosti čisto proč duševno izčrpana, obupana; pog. to je proč vržen denar je zapravljen, nekoristno uporabljen

SSKJ²

pročêlen in pročélen -lna -o prid. (ȇ; ẹ̑)
nanašajoč se na pročelje: pročelni okraski / pročelna soba / pročelna stran stavbe pročelje

SSKJ²

pročêlje in pročélje -a s, rod. mn. pročêlij in pročélij tudi pročêlj in pročélj (ȇ; ẹ̑)
1. zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe: obnoviti, urediti pročelje; okrušeno, prebeljeno pročelje; pročelja palač; okraski na pročelju / baročno, romansko pročelje; pren. njegove besede so le pročelje, ki zakriva resnico
♦ arhit. glavno, stransko pročelje
2. knjiž. sprednji, začetni del predmeta, stvari; čelo2: posadili so ga na pročelje mize; pročelje odra

SSKJ²

pród -a m, mn. stil. prodôvi (ọ̑)
kamenje, ki ga je nanesla, zaoblila voda: rečni breg prekriva prod; voda nanaša prod; plast proda / morski, rečni prod
// s takim kamenjem prekrit del brega, obale: sončiti se na produ; dolg, ozek prod; prodi ob reki

SSKJ²

pródaj -- m (ọ̑)
star., v prislovni rabi, s predlogom prodaja: krompirja je dovolj tudi za prodaj / stvar gre dobro v prodaj; prim. naprodaj

SSKJ²

prodája -e ž (ȃ)
glagolnik od prodati ali prodajati: prodaja blaga; za prodajo namenjeni izdelki; nakup in prodaja / prodaja na debelo, na drobno / dati kaj v prodajo; publ. blago gre dobro v prodajo se dobro prodaja; vstopnice so že v prodaji / kataloška prodaja ki temelji na naročanju različnih izdelkov iz ponudbe v katalogu
// prodajni oddelek: šef prodaje
♦ ekon. komisijska prodaja; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu

SSKJ²

prodajálec -lca [prodajau̯ca] m (ȃ)
kdor prodaja: prodajalec časopisov; kupec in prodajalec

SSKJ²

prodajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prodajanje: prodajalna miza

SSKJ²

prodajálka -e [prodajau̯ka tudi prodajalka] ž (ȃ)
ženska, ki prodaja: zaposlena je kot prodajalka

SSKJ²

prodajálna -e ž (ȃ)
prostor, v katerem se prodaja: stopiti v prodajalno / prodajalna čevljev, s čevlji

SSKJ²

prodajálnica -e ž (ȃ)
zastar. prodajalna: stopiti v prodajalnico

SSKJ²

prodajálničar -ja m (ȃ)
zastar. trgovec, prodajalec: obrtniki in prodajalničarji / vzeti v službo prodajalničarja

SSKJ²

prodajálniški -a -o (ȃ)
pridevnik od prodajalna: prodajalniški prostori

SSKJ²

prodajálski -a -o [prodajau̯ski in prodajalski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na prodajalce ali prodajanje: prodajalski predpasnik / prodajalsko osebje

SSKJ²

prodájanje -a s (ȃ)
glagolnik od prodajati: prodajanje blaga; kupovanje in prodajanje / prodajanje za denar

SSKJ²

prodájati -am nedov. (ȃ)
1. dajati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodajati knjige, obleko, zelenjavo; prodajati na trgu, po hišah; drago, poceni prodajati / danes se dobro prodaja / prodajati pod ceno, v izgubo; prodajati po znižanih cenah / prodajati na meter, po kosih / prodajati na debelo, na drobno, na kredit / drago prodajati svoje usluge
2. ekspr. odpovedovati se čemu zaradi koristi: prodajati svojo čast
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje ali dejanje, kot ga določa dopolnilo: prodajati dolgčas dolgočasiti se; prodajati lenobo lenariti; pog. ne prodajaj sitnosti ne sitnari; prodajati slabo voljo biti slabe volje, kazati slabo voljo
4. ekspr. praviti, pripovedovati, kar izraža dopolnilo: prodajaj svojo modrost, učenost kje drugje / prodajati laži lagati
● ekspr. prodajati meglo nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj, zavajati koga; ekspr. prodajati zijala zadrževati se kje in si radovedno ogledovati; ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš
♦ etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi

prodájati se

ekspr.

sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi:

zaradi lakote se ne bomo prodajali

imeti ljubezenske, spolne odnose s kom zaradi koristi:

ta ženska se prodaja (za denar)

prodájan

-a -o:

to je najbolje prodajana knjiga v tem letu

SSKJ²

prodájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prodajo: prodajni stroški / nabavna in prodajna cena / prodajni oddelek; prodajna miza

SSKJ²

prodajljív -a -o prid. (ī í)
ki se da prodajati: prodajljivi izdelki; prodajljivo blago / prodajljive delnice; prodajljivo premoženje

SSKJ²

prodánec -nca m (á)
slabš. kdor sodeluje z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi: ta človek je prodanec

SSKJ²

pródast -a -o prid. (ọ̑)
prodnat: prodast breg

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prodáti -dám dov., 2. mn. prodáste in prodáte; prodál (á)
1. dati komu kaj v last tako, da plača dogovorjeno ceno: prodati avtomobil, hišo; zemljišče je prodal sosedu; prodati na semnju; dobro, drago prodati / prodati po nizki, visoki ceni; prodati pod ceno; pog. prodati pod roko / prodati na kredit / prodati pravico za filmanje romana
2. ekspr. odpovedati se čemu zaradi koristi: prodati svojo čast, prepričanje
● ekspr. prodati meglo zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav; ekspr. še dušo bi prodal ima močno trgovsko strast; pri izbiri sredstev za dosego česa ne spoštuje ničesar; ekspr. drago je prodal svojo kožo, življenje preden so ga ujeli, ubili, je sovražniku povzročil veliko izgubo, škodo; ekspr. nekdo nas je prodal sovražniku izdal zaradi koristi; ekspr. prodati novico naprej povedati; bibl. prodati kaj za skledo leče zaradi trenutnih majhnih koristi odpovedati se čemu pomembnemu; kakor sem kupil, tako prodam povem, kakor sem slišal; ekspr. toliko že znam nemško, da me ne morejo prodati da se lahko sporazumem
♦ pravn. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo

prodáti se

slabš.

začeti sodelovati z nasprotnikom, sovražnikom zaradi koristi:

prodal se je Nemcem

prodán

-a -o:

prodani predmeti

prodana duša

hiša je že prodana

SSKJ²

pródec -dca m (ọ̑)
manjšalnica od prod: pot je bila posuta s prodcem
● nar. vzhodno prodec ob reki prod

SSKJ²

pródekàn in pródekán -ána m (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
namestnik dekana: izvoliti prodekana / prodekan filozofske fakultete

SSKJ²

pródekánica -e ž (ọ̑-ȃ)
namestnica dekana ali dekanje: izvolili so jo za prodekanico; razrešitev prodekanice

SSKJ²

pródekánja -e ž (ọ̑-ā)
namestnica dekana ali dekanje: zbrane študente je nagovorila prodekanja; imenovali so jo za prodekanjo; naloge prodekanje; razpis za prodekanjo

SSKJ²

pródekánka -e ž (ọ̑-ȃ)
namestnica dekana ali dekanje; prodekanja, prodekanica: dva mandata je bila prodekanka; predavateljica, tajnica in prodekanka

SSKJ²

próden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prod: prodna tla / prodni kamen, pesek

SSKJ²

prodína -e ž (í)
zastar. prodišče, prod: obtičati na prodini

SSKJ²

prodíranje -a s (ī)
glagolnik od prodirati: prodiranje odprave proti cilju / prodiranje človeka v vesolje / zaustaviti prodiranje nasprotnikove brigade / prodiranje na tuja tržišča / prodiranje novih idej / prodiranje v bistvo

SSKJ²

prodírati -am nedov. (ī ȋ)
1. s prislovnim določilom prihajati kam, premagujoč ovire: prodirati proti cilju, vrhu; prodirati v brezno, jamo; kljub slabemu vremenu so reševalci prodirali dalje / človek prodira vse globlje v vesolje / mokrota prodira v čevlje / nad naše kraje prodira mrzel zrak
// z vojaško silo, bojem prihajati kam na nasprotnikovo ozemlje: s severne strani prodirajo tanki; sovražna vojska le počasi prodira
// šah., šport. prihajati mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodirati po sredini igrišča / prodirati s kmetom, kraljico
2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile prihajati v kako snov ali iz nje: konica svedra prodira vse globlje v skalo / zobje prodirajo dojenčku navadno v parih / prodirati ven
3. prihajati skozi kaj ovirajočega: voda prodira skozi zid / sonce prodira skozi vejevje
4. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: ta škodljivec je začel prodirati tudi k nam / računalništvo vedno bolj prodira v gospodarstvo / podjetje uspešno prodira na tuja tržišča
5. ekspr. uveljavljati se, postajati priznan, premagujoč ovire: tudi v našem podjetju prodirajo nove ideje; to spoznanje vse bolj prodira
6. s prislovnim določilom spoznavati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodirati v bistvo problema, življenja / prodirati komu v dušo
● knjiž. požiralnik prodira prepono in prehaja v želodec gre skozi prepono; ekspr. uspešno prodirati v športni, umetniški vrh postajati najboljši športnik, umetnik

prodirajóč

-a -e:

prodirajoči tanki

skozi krošnjo prodirajoči sončni žarki

SSKJ²

prodíren -rna -o prid. (ī)
knjiž. prodoren: prodirni žarki / pogledati koga s prodirnimi očmi / prodiren mislec / prodirna analiza družbe

prodírno

prisl.:

pogledati ostro in prodirno

SSKJ²

prodirljív -a -o prid. (ī í) star.
1. predirljiv: imeti prodirljiv glas / prodirljive oči
2. prodoren: prodirljiv poznavalec umetnosti / prodirljivo pisanje

prodirljívo

prisl.:

prodirljivo gledati

SSKJ²

prodírnost -i ž (ī)
knjiž. prodornost: prodirnost rentgenskih žarkov / ta kritik je znan po svoji prodirnosti / umska prodirnost

SSKJ²

prodíšče -a s (í)
s prodom prekrit del brega, obale: prečkati prodišče; sipine in prodišča / reka je polna čeri in prodišč

SSKJ²

pródje -a s (ọ̑)
prod: drobno prodje; reka je nanesla debelo plast prodja

SSKJ²

pródnat -a -o prid. (ọ̑)
poln proda: prodnat breg / zemlja je prodnata

SSKJ²

pródnica -e ž (ọ̑)
geogr. zemlja, pomešana s prodom:

SSKJ²

pródnik -a m (ọ̑)
prodni kamen: nasipina iz debelih prodnikov
♦ lov. prodnik podočnik v zgornji čeljusti pri jelenu; zool. krivokljuni prodnik ptica z dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Calidris ferruginea

SSKJ²

prodòr -ôra m (ȍ ó)
glagolnik od prodreti: prodor človeka v vesolje / brigada je zaustavila sovražnikov prodor / prodori pred nasprotnikov gol / delati prodore / prodor lave na zemeljsko površje / prodor podjetja na tuje tržišče / prodor dokumentarnega filma; prodor meščanstva v francoski revoluciji / prodor pisatelja pri kritiki in bralstvu
♦ meteor. prodor hladnega zraka izrazita razširitev hladnih zračnih gmot nad določeno območje

SSKJ²

prodóren -rna -o prid., prodórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki lahko prodre: ti žarki so zelo prodorni / višji glas je bolj prodoren / naša vojska je bila vedno bolj prodorna / imeti prodoren pogled / podjetje postaja vse bolj prodorno uspešno, konkurenčno
2. ki ima veliko sposobnost za spoznanje, umsko razčlenjevanje: prodoren mislec / človek prodornega duha / prodorno mišljenje, opazovanje
3. knjiž. zelo velik: prodoren uspeh / prodoren mraz hud, oster
♦ geogr. prodorna dolina dolina, ki nastane s poglabljanjem rečne struge ob dviganju zemeljskega površja; obrt. prodorna žica žica za odmašitev, očiščenje zamašenega dimnika

prodórno

prisl.:

prodorno misliti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prodornína -e ž (ī)
knjiž. predornina1: vzorci prodornin

SSKJ²

prodórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost prodornega: prodornost žarkov / ta igralec je znan po svoji prodornosti / kritična, miselna prodornost

SSKJ²

prodovína -e ž (í)
knjiž. prod: s prodovino pokrita steza / povleči čoln na prodovino

SSKJ²

prodôvje -a s (ȏ)
večja množina proda, zlasti v gorskih rečnih dolinah: narasla reka vali prodovje po ozki dolini
// ekspr. prodišče, prod: široko prodovje / plitvine in prodovja

SSKJ²

prodréti -drèm dov., prodŕl (ẹ́ ȅ)
1. s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire: prodreti do dna jame / do tu so prodrli predniki današnjih Slovencev / voda lahko prodre tudi sem / vpitje je prodrlo do bolnika v sobi
// z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje: četa je prodrla skoraj do središča mesta; prodreti globoko na nasprotnikovo ozemlje
// šah., šport. priti mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodreti do gola, koša / poskusiti prodreti s kmetom
2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile priti v kako snov ali iz nje: konica noža ni prodrla v les / kmalu bodo prodrli prvi kočniki
3. priti skozi kaj ovirajočega: skozi oblake je prodrlo nekaj sončnih žarkov / zastar. kol je prodrl ledeno skorjo predrl, prebil
4. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam / dogodek je že prodrl v časopise / podjetje je prodrlo na tuje tržišče / prodreti v vse pore družbenega življenja
5. ekspr. uveljaviti se, uspeti, premagujoč ovire: upam, da bo prodrl naš kandidat / z načrtom, predlogom ni prodrl
// uveljaviti se, postati priznan, premagujoč ovire: to mnenje, prepričanje je prodrlo; resnica bo zagotovo prodrla
6. s prislovnim določilom spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodreti do dna, jedra zadeve; človek je že globoko prodrl v zakone narave

SSKJ²

producènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. knjiž. proizvajalec: producent blaga za široko potrošnjo; producenti in konzumenti / ta država je najvažnejši producent svinca
♦ ekon. neposredni producent ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine
2. film. kdor se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: pri snemanju filma upoštevati zahteve producenta / filmski producent
3. kdor skrbi, je odgovoren za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbeni, plesni producent; gledališki, televizijski producent; producent televizijskih oddaj

SSKJ²

producêntka tudi producéntka -e ž (ē; ẹ̄)
1. knjiž. proizvajalka: ta država je največja producentka zemeljskega plina na svetu
2. film. ženska, ki se (poklicno) ukvarja s financiranjem filma: kot producentka je sodelovala pri mnogih filmskih uspešnicah; producentka in režiserka / filmska producentka
3. ženska, ki skrbi, je odgovorna za ustvarjanje, izvedbo in financiranje umetniškega dela, prireditve: glasbena producentka; gledališka, televizijska producentka; multimedijska producentka; izvršna producentka festivala; producentka jutranjega programa, resničnostnega šova

SSKJ²

producêntski tudi producéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na (filmske) producente: dobiti producentsko nagrado / publ. producentska hiša

SSKJ²

producíranje -a s (ȋ)
glagolnik od producirati: produciranje industrijskega blaga / nekvalitetno literarno produciranje

SSKJ²

producírati -am nedov. in dov. (ȋ)
proizvajati: producirati velike količine industrijskega blaga; producirati in konzumirati / publ.: v kmetijstvu so letos producirali premalo pšenice pridelali; producirati vino iz grozdja delati / organizem producira protistrupe dela, ustvarja / publ. ta pesnik veliko producira ustvarja, piše

producírati se

knjiž.

razkazovati se, ustvarjati vtis:

ta otrok se rad producira

/ jahači so se producirali pred gledalci na dirkališču

producíran

-a -o:

producirano blago

SSKJ²

prodúkcija -e ž (ú)
1. proizvodnja:
a) organizirati, preusmeriti produkcijo; produkcija bakra, industrijskega blaga / družbena produkcija; industrijska, kmetijska produkcija / filmska produkcija / publ. spodbujati dramsko produkcijo ustvarjanje; film je nastal v produkciji beograjskega filmskega podjetja
♦ ekon. enostavna blagovna produkcija blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; materialna produkcija
b) povečati produkcijo; prodali so že vso lansko produkcijo / mesečna, letna, tedenska produkcija / publ. pesnik je zbral v knjigi pesniško produkcijo enega desetletja pesmi
2. gled., glasb. zaključna, izpitna prireditev, na kateri nastopajo učenci glasbene, igralske šole: peti na produkciji / interna, javna produkcija

SSKJ²

produkcíjski tudi prodúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú)
proizvoden: skrajšati produkcijski čas; uresničiti produkcijski načrt / produkcijska zmogljivost obrata / produkcijski stroški; produkcijska cena
♦ ekon. produkcijski način celota proizvajalnih sil in proizvodnih odnosov; produkcijski odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; produkcijska sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev

SSKJ²

prodúkt -a m (ȗ)
1. proizvod: dati produktu dokončno obliko; cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti
2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt
3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica
4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt; produkt dveh števil
♦ biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju

SSKJ²

prodúkten -tna -o prid. (ȗ)
ekon., v zvezi produktna borza ustanova za trgovanje z istovrstnimi proizvodi: prodaja kmetijskih pridelkov na produktni borzi

SSKJ²

produktíven -vna -o prid., produktívnejši (ȋ)
1. ki pridobiva, izdeluje predmete, stvari, opravlja storitve za zadovoljevanje človekovih potreb: produktivni del prebivalstva / produktivne in neproduktivne dejavnosti / produktivna zemljišča zemljišča, primerna, porabna za obdelovanje
2. ki razmeroma veliko naredi, proizvede: biti zelo produktiven; nagraditi produktivna podjetja / gospodarsko produktivni poklici donosni
3. publ. ustvarjalen, kreativen: produktivni in reproduktivni umetniki
♦ ekon. produktivna potrošnja sredstva, porabljena za proizvodnjo; produktivne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; produktivno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost

SSKJ²

produktívnost -i ž (ȋ)
kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti, proizvodnost: povečati produktivnost; nizka produktivnost; produktivnost industrije, obrata; stopnja produktivnosti / produktivnost delavcev storilnost
♦ ekon. produktivnost dela razmerje med količino izdelkov ali storitev in porabljenim časom

SSKJ²

prodúšen -šna -o prid. (ū ȗ)
prepusten, zlasti za zrak, plin: produšna plast snega / uhajanje pare skozi produšna mesta

SSKJ²

proémij -a m (ẹ́)
lit. posebni, uvodni del zlasti epske pesnitve: interpretacija proemija

SSKJ²

próevrópski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je, se navdušuje za Evropsko unijo: proevropska politika, stranka, vlada; proevropska usmeritev / na volitvah so zmagale proevropske sile

SSKJ²

profán -a -o prid. (ȃ) knjiž.
1. posveten: delo ima profan značaj / profana umetnost
2. navaden, vsakdanji: profane potrebe / profano govorjenje nespodobno, neprimerno

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

profanácija -e ž (á)
glagolnik od profanirati: profanacija umetnosti

SSKJ²

profanírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: profanirati idejo; tudi lirika se je profanirala / profanirati slavno ime onečastiti

SSKJ²

profánost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost profanega: profanost prizora, snovi

SSKJ²

prófašístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je, se navdušuje za fašizem: profašistični voditelji / profašistična politika

SSKJ²

profesáč -a m (á)
zastar. profesor: nerad poslušam tega profesača

SSKJ²

profesíja in profésija -e ž (ȋ; ẹ́)
knjiž. poklic: izbiranje profesije / po profesiji je učitelj

SSKJ²

profesionálec -lca m (ȃ)
kdor se poklicno ukvarja s čim: postati profesionalec; število profesionalcev v tem športu; amaterji in profesionalci
// kdor kako delo opravlja strokovno, dobro: v tem je pravi profesionalec

SSKJ²

profesionálen -lna -o prid. (ȃ)
poklicen: profesionalni razvoj sodelavcev; profesionalne dolžnosti / profesionalna bolezen; profesionalna etika / profesionalni fotograf, igralec; profesionalni in amaterski vozniki
♦ šol. profesionalna orientacija svetovanje, pomoč pri izbiri najustreznejšega poklica

SSKJ²

profesionalizácija -e ž (á)
knjiž. pojav, da postane kaj poklicno: profesionalizacija gledališča; profesionalizacija v športu

SSKJ²

profesionalízem -zma m (ī)
poklicno ukvarjanje s čim, poklicna dejavnost: profesionalizem v športu; profesionalizem in amaterizem
// ekspr. strokovno, dobro opravljanje kakega dela: to je že pravi profesionalizem

SSKJ²

profesionalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati, da postane kaj poklicno: profesionalizirati amaterske dejavnosti; nekateri športi se vse bolj profesionalizirajo

SSKJ²

profesionálka -e ž (ȃ)
ženska, ki se poklicno ukvarja s čim: ta športnica je pred kratkim postala profesionalka
// ženska, ki kako delo opravlja strokovno, dobro: v tem je prava profesionalka

SSKJ²

profesionálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost profesionalnega: profesionalnost nastopa je očitna / doseči visoko profesionalnost

SSKJ²

profesionálstvo -a s (ȃ)
profesionalizem: profesionalstvo v športu

SSKJ²

profesioníst -a m (ȋ)
knjiž. profesionalec: biti profesionist / v tem je pravi profesionist

SSKJ²

profésor -ja m (ẹ̑)
kdor poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: biti, postati profesor; profesor slovenščine; razpisati dela in naloge profesorja / izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od rednega profesorja; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje; srednješolski, univerzitetni profesor / kot nagovor gospod profesor; kot pristavek k imenu: profesor [prof.] Fran Ramovš; profesor Boršnikova profesorica Boršnikova
// kdor je diplomiral na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomanti dobijo naslov profesorja; zaposlovanje profesorjev

SSKJ²

profesorálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. profesorski: profesoralno delo / profesoralna pedantnost

SSKJ²

profésorica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki poučuje, predava na srednji, višji, visoki šoli in je za to posebej usposobljen: poslušati profesorico; profesorica slovenščine / izredna profesorica univerzitetna predavateljica, za stopnjo nižja od redne profesorice; redna profesorica univerzitetna predavateljica najvišje stopnje / kot nagovor gospa profesorica; kot pristavek k imenu profesorica Hudales(ova)
// ženska, ki je diplomirala na filozofski fakulteti ali drugi visoki šoli, ki izobražuje učitelje: diplomantka je dobila naslov profesorice

SSKJ²

profésorski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na profesorje: profesorski poklic; profesorska služba / ekspr. profesorska raztresenost

SSKJ²

profésorstvo -a s (ẹ̑)
profesorski poklic: posvetil se je profesorstvu / zbralo se je vse profesorstvo vsi profesorji

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

profesúra -e ž (ȗ)
naslov ali služba profesorja: dobiti, doseči profesuro; docentura in profesura / posvetiti se profesuri

SSKJ²

profét -a m (ẹ̑)
knjiž. prerok: imeli so ga za profeta

SSKJ²

prófi -ja m (ọ̑) pog.
kdor kako delo opravlja strokovno, dobro; profesionalec: prestop med profije; zmaga med profiji; ko prideš na oder, se vidi, kakšen profi si / pravi profi; v prid. rabi: profi fotograf profesionalni fotograf

SSKJ²

profíl -a m (ȋ)
1. obris obraza, gledanega od strani: gledati, občudovati profil koga; prepoznati koga po profilu; ima lep, pravilen profil / grški profil pri katerem je nos v isti črti s čelom
2. v zvezi v profilu od strani: narisati koga v profilu; slikati se v profilu
3. oblika navadno prečnega prereza predmeta: določiti profil izdelka; aerodinamični profil letalskih kril; kvadratni, okrogli, trikotni profil
// prečni prerez: narisati profil tal; oblika profila / prečni profil
4. teh. navadno kovinska palica z značilno obliko prečnega prereza: tega profila je zmanjkalo; izdelovati, prodajati profile; aluminijasti, jekleni profili; debeli, tanki profili; valjani, vlečeni profili; žica, pločevina in profili
5. knjiž., navadno s prilastkom bistvene lastnosti, značilnosti česa: ugotoviti sociološki profil tistega časa; politični profil države / duhovni, umetniški profil pisatelja
● poklic ozkega profila poklic manjše zahtevnostne stopnje, za katerega zadošča krajše strokovno izobraževanje; poklic širokega profila poklic večje zahtevnostne stopnje, za katerega je potrebno daljše strokovno izobraževanje
♦ avt. avtomobilske gume z globokim profilom globoko narezane gume; geol. geološki profil geološki presek; grad. svetlobni ali svobodni profil zagotovljen prostor cestnega, plovnega, železniškega vozišča, v katerega ne sme nič segati iz okolice; metal. profil I in I profil katerega presek je podoben veliki tiskani črki I; profil U in U profil; ped. poklicni profil natančen opis dejavnosti, značilnih za določen poklic, ter telesnih in psihičnih lastnosti, potrebnih za uspešno opravljanje teh dejavnosti; psih. osebnostni profil grafični prikaz posameznikovih osebnostnih lastnosti; strojn. profil zoba pri zobniku; žel. nakladalni profil naprava, postavljena na tir, za ugotavljanje višine, širine naloženega tovora

SSKJ²

profilácija -e ž (á)
glagolnik od profilirati: profilacija stebrov / bogata, žlebasta profilacija / profilacija socialnih razmer

SSKJ²

profiláksa -e ž (ȃ)
knjiž. preprečevanje, preventiva: profilaksa zobne gnilobe, malarije / medicinska profilaksa / kriminalna profilaksa

SSKJ²

profiláktičen -čna -o prid. (á)
knjiž. preprečevalen, preventiven: profilaktični ukrepi / profilaktično cepljenje

SSKJ²

profílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na profil: profilna krivulja / profilna slika / profilna žica žica, ki nima okroglega profila; profilno rezilno orodje orodje, katerega rezilo je oblikovano po profilu, ki naj ga ima izdelek / profilno jeklo

SSKJ²

profilírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. teh. razčlenjevati profil česa z zarezami, vzboklinami: profilirati brus
♦ arhit., um. profilirati portal; les. z lesom profilirati strop
2. publ. oblikovati, prikazovati bistvene značilnosti koga ali česa: igralec je jasno, ostro profiliral značaj glavne osebe / zaradi potreb gospodarstva je treba temeljiteje profilirati raziskovalne ustanove

profilíran

-a -o:

profiliran steber, tram

globoko, žlebičasto profiliran

njegov lik je ostro, zanimivo profiliran

●

profilirani gumijasti podplati z narezano gumo

SSKJ²

profínjen -a -o prid. (ȋ)
zastar. prefinjen: profinjeno izražanje / profinjen čut

SSKJ²

profít -a m (ȋ)
1. presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno, dobiček: profit raste, se veča; imeti, ustvariti profit; profit bankirja, kapitalista
♦ ekon. ekstra profit in ekstraprofit dodatni dobiček, ki nastane zaradi ugodnejših razmer, kot so normalne v panogi
2. pog. dobiček, korist2: od tega ne boš imel nobenega profita; vedno misli le na profit

SSKJ²

profitabílen -lna -o prid. (ȋ) pog.
ki prinaša dobiček, korist; dobičkonosen: profitabilna dejavnost; profitabilno podjetje

SSKJ²

profítar -ja m (ȋ)
dobičkar: ta človek je profitar; sleparji in profitarji

SSKJ²

profítarski -a -o prid. (ȋ)
dobičkarski: profitarski nameni / profitarski trgovci

SSKJ²

profítarstvo -a s (ȋ)
dobičkarstvo: boriti se proti profitarstvu

SSKJ²

profíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na profit: v kupčijo so ga vodili profitni motivi
♦ fin. profitna mera v odstotkih izražen dobiček od vloženega kapitala

SSKJ²

profitírati -am dov. in nedov. (ȋ)
pog. imeti dobiček, korist: od tega ne boš nič profitiral
● preg. kdor riskira, profitira kdor tvega, ima lahko dobiček, korist

SSKJ²

profôks -a m (ȏ)
pog. profesor: govori kot profoks

SSKJ²

profórma -- v prid. rabi (ọ̑)
trg., v zvezi proforma faktura pisno sporočilo o ceni blaga ali storitve, za katero se kupec zanima, predračun: izdati proforma fakturo

SSKJ²

pro fórma prisl. (ọ̑)
knjiž. formalno, na videz: hiša je pro forma last njegove hčere
// ekspr., navadno okrepljen zaradi formalnosti: vse je bilo že prej dogovorjeno, sestanek so sklicali samo pro forma

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

profós -a m (ọ̑)
nekdaj vojaški ječar, krvnik: izročiti nediscipliniranega vojaka profosu

SSKJ²

próga -e ž (ọ́)
1. ozko, podolgovato mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: delati proge; navpične, poševne proge; svetle, temne proge; blago z belimi in rdečimi progami; ptič s progama na krilih / od udarcev je imel po rokah črne proge
// navadno s prilastkom kar je takemu mestu podobno: proga gozda, reke / modre proge dima
2. načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: graditi, modernizirati, popravljati progo; prečkati progo; iti čez progo; stati ob progi; voziti se po progi; proga Ljubljana–Zagreb; nagib, vzpon proge / dela na progi pri gradnji ali vzdrževanju proge / dvotirna, enotirna proga; mladinska proga ki jo gradijo, zgradijo mladinci / tramvajska, železniška proga
3. navadno s prilastkom redna prometna povezava med določenimi kraji: odpreti novo progo; število avtobusov na progi Ljubljana–Maribor so zmanjšali / avtobusna, ladijska, letalska proga; mednarodne proge; občasna, redna, stalna proga
4. šport. pot, določena, urejena za športno tekmovanje: proga je blatna; označiti, pripraviti progo; težka proga; šport. žarg. hitra proga / dirkalna, plavalna, smučarska, tekaška proga; proga za bob / tekmovalna proga
// za enega tekmovalca določen pas take poti: plavati, teči na prvi, zunanji progi; atletska steza s sedmimi progami
// razdalja od starta do cilja: preplavati, prevoziti progo v rekordnem času; proga za kolesarje je dolga sto kilometrov; tek na dolge, na kratke proge na razdaljo, večjo od 1.500 m, na razdaljo do 400 m
5. metal., navadno s prilastkom skupina strojev za valjanje pločevine, profilov, vlečenje žice: valjalna proga / žična proga
♦ anat. živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; med. nosečnostne proge modrikaste in bele proge na trebuhu, dojkah in stegnih noseče ženske; mont. proga ozek, dolg prostor v rudniku, navadno s tirnicami, po katerem se prevaža izkopana ruda; odkopna proga v kateri se začne odkopavanje; žel. normalnotirna, ozkotirna proga

SSKJ²

prógar1 -ja m (ọ̑)
žel. progovni delavec: progarji so že začeli z delom

SSKJ²

prôgar2 -ja m (ȏ)
nekdaj član manjše potujoče godbe na pihala: na svatbi so igrali progarji; najeti progarje

SSKJ²

prógast -a -o prid. (ọ́)
1. ki ima proge: progast kožuh živali; oblečen je v črne, progaste hlače; progasta obleka, pižama; ptič z rumeno progastim perjem; rjavo progast / progast vzorec
2. podoben progi: progasta senca
♦ anat. progaste mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; bot. progasti žafran žafran z vijoličastimi cveti, ki imajo temnejše proge, Crocus variegatus; zool. progasta belouška belouška z dvema belima ali rumenima progama vzdolž hrbta in repa, Natrix natrix; progasta trakulja trakulja s prečnimi brazdami med odrivki, Taenia rhynchus saginatus

SSKJ²

prógati -am nedov. (ọ̄)
knjiž. delati proge, črte: sončni žarki so progali gozd

SSKJ²

prógavost -i ž (ọ́)
1. lastnost, značilnost progastega: progavost živali
2. agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki prog na listih rastline: ječmenova, koruzna progavost

SSKJ²

progesterón -a m (ọ̑)
med. ženski spolni hormon, ki uravnava potek nosečnosti, ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: progesteron in estrogen

SSKJ²

prógica -e ž (ọ́)
manjšalnica od proga: bele progice na temni podlagi / dežne kaplje so polzele po steklu v majhnih progicah

SSKJ²

prógla -e ž (ọ̑)
nar. past, zanka: nastaviti proglo; ujeti se v proglo / ptičja progla; progla za miši

SSKJ²

proglàs -ása m (ȁ á)
publ. razglas: podpisati proglas

SSKJ²

proglasítev -tve ž (ȋ)
publ. razglasitev: proglasitev zmagovalcev

SSKJ²

proglasíti -ím dov., proglásil (ī í)
publ. razglasiti2: proglasiti rezultate, sodbo / proglasiti republiko / proglasiti koga za udarnika / proglasili so ga za odpadnika

proglašèn

-êna -o:

biti proglašen za krivega

proglašeno je bilo obsedno stanje

SSKJ²

proglášati -am nedov. (á)
publ. razglašati: proglašati rezultate tekmovanja / proglašati načela revolucije / proglašati svoja dognanja za nespremenljiva

SSKJ²

prognóstičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na prognozo: pojav takih oblakov je pomemben prognostični znak / prognostična tabela / prognostična služba za vinogradnike
♦ meteor. prognostična karta karta, ki prikazuje predvidene vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju za določen čas

prognóstično

prisl.:

prognostično slabi znaki

SSKJ²

prognóstik -a m (ọ́)
kdor napove, predvidi kaj, zlasti strokovno utemeljeno, napovedovalec: ta ekonomist je zanesljiv prognostik / meteorolog prognostik
// med. kdor strokovno napove, predvidi potek, izid bolezni, operacije: ta zdravnik je dober prognostik; diagnostik in prognostik

SSKJ²

prognóstika -e ž (ọ́)
napovedovanje, predvidevanje, zlasti strokovno utemeljeno: prognostika gospodarskega razvoja; imeti smisel za prognostiko
// nauk o tem:

SSKJ²

prognóza -e ž (ọ̑)
napoved, predvidevanje, zlasti strokovnjaka: prognoza se ni uresničila; prognoza vremena / delati prognoze
● igr. žarg. športna prognoza športna napoved
// med. napoved, predvidevanje strokovnjaka o poteku, izidu bolezni, operacije: prognoza je dobra, slaba; diagnoza in prognoza / prognoza poškodovanca, zdravljenja / zdravnik je povedal prognozo
♦ psih. prognoza prestopnika strokovna napoved, kakšno bo nadaljnje življenje prestopnika ali kdo bo verjetno postal prestopnik

SSKJ²

prognozêr -ja m (ȇ)
publ. kdor napove, predvidi kaj, napovedovalec: ni bil dober prognozer: film ni dobil nagrade
● igr. žarg. nagrado športne napovedi si bo razdelilo tristo prognozerjev napovedovalcev izidov nogometnih tekem z listki športne napovedi

SSKJ²

prognozírati -am nedov. in dov. (ȋ)
napovedati, predvideti, zlasti strokovno utemeljeno: na osnovi statistike prognozirati število prometnih nesreč; prognozirati, kdo bo zmagovalec

prognozíran

-a -o:

prognoziran izid tekme

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

progòn -ôna m (ȍ ó)
zastar. pregon: progon sovražnika

SSKJ²

progôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na progo: progovna širina / progovna vozila / progovno osebje
♦ žel. progovni avtomobil avtomobil, ki vozi po tirnicah; progovni čuvaj; progovni delavec delavec, ki na določenem odseku skrbi za vzdrževanje proge; progovni odsek del proge, na katerem lahko vozi le en vlak

SSKJ²

prográm -a m (ȃ)
1. skupek nalog, del, ki se določijo za uresničitev: določiti, uresničiti program; sprejeti kako nalogo, zahtevo v program; knjižni program založbe; program organizacije, vlade; program reform / program te šole je zahteven / raziskavo tega vprašanja si je postavil za življenjski program / raziskovalni program; vesoljski program
2. skupek del, nastopov, oddaj, ki se določijo za uresničitev kot določena celota; spored: napovedati program; gledališče je delo uvrstilo v svoj program; program cirkusa, koncerta; program radia, televizije; program tekmovanja, zborovanja / dnevni, tedenski program radia
// kar nastane z uresničevanjem takega skupka ali kake njegove enote: poslušati, posneti program; cirkuški program / obrniti gumb radijskega sprejemnika na drug program / prvi, tretji radijski program
// s predlogom, s širokim pomenskim obsegom izraža uresničitev, uresničevanje določene enote takega skupka del, nastopov, oddaj glede na čas: v kinu je na programu ljubezenski film; ob torkih zvečer je na programu zabavna glasba / igro so morali umakniti s programa
3. besedilo, zapis takega skupka nalog, dejanj, oddaj: natisniti, prebrati program / objavljati kinematografski, radijski program v časopisu / kupiti gledališki program / raztrgati program
4. skupek dejanj v določenem zaporedju, ki jih naprava opravi sama: program robota, semaforja; pralni stroj s petnajstimi programi / program ožemanja perila / avtomatski, ročni program
// rač. urejen spisek ukazov, ki določa vrsto in zaporedje operacij, potrebnih, da računalnik reši nalogo: izdelati program; v računalnik vloženi program / krmilni, nadzorni, servisni program / računalniški program
5. skupek vrst izdelkov, ki imajo določeno skupno lastnost: tovarna je svoj program prilagodila potrebam trga / elementi pohištvenega programa / kuhinjski program; sestavljivi program program pohištva, katerega elementi se lahko sestavijo v poljubno velike enote ali nize
● ekspr. pogovarjanje je bilo edini program dneva opravilo, zabava; vse gre po programu po načrtu; pog. to leto imamo v programu nov vrtec določeno je, da se zgradi nov vrtec; pog. kaj imaš v programu za danes popoldne kaj nameravaš delati, početi
♦ ekon. investicijski program; pravn. Program Združenih narodov za razvoj ustanova Združenih narodov za pomoč državam v razvoju; šol. učni program predmetnik in učni načrt; šport. mednarodni plesni program program za mednarodna plesna tekmovanja, obsegajoč določeno število standardnih in latinskoameriških plesov; obvezni program časovno omejena celota obveznih likov pri umetnostnem drsanju; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju

SSKJ²

programabílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se da programirati, programirljiv: programabilni krmilniki, procesorji; programabilna tipka; programabilno vezje; tipkovnica je programabilna

SSKJ²

programátičen -čna -o prid.(á)
ki izraža, vsebuje določen program: naslov pesmi je programatičen; programatična izjava / programatično prizadevanje načrtno

programátično

prisl.:

programatično poudarjati nenasilje

SSKJ²

programátičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost programatičnega: programatičnost pesmi

SSKJ²

programátor -ja m (ȃ)
1. elektr. naprava, ki omogoča uresničitev, izvedbo določenega programa: programator se je pokvaril; elektronski programator; programator pri pralnem stroju / numerični programator ki se nastavi s številčnimi podatki
2. programer: razpisati dela in naloge programatorja

SSKJ²

programátski -a -o prid. (ȃ)
publ. programski, programatičen: programatski članek / programatsko delo komisije je v popolni tajnosti

programátsko

prisl.:

programatsko izzivalna pesnitev

SSKJ²

programêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja s programiranjem: razpisati dela in naloge programerja / radijski programer / računalniški programer; programer in operater / publ. programer prihodnosti

SSKJ²

programêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na programerje ali programiranje: programerski vmesnik; programerska ekipa; razvoj programerskih orodij; programersko podjetje / programerska hiša

SSKJ²

programíranje -a s (ȋ)
glagolnik od programirati:
a) ukvarjati se s programiranjem; programiranje koncertov, televizijskega sporeda
b) finančno, gospodarsko programiranje; programiranje dela / biro za programiranje
c) programiranje pečice / programiranje računalnika
♦ ekon. linearno programiranje matematično analiziranje problema, s katerim se izmed mogočih rešitev določi najboljša, najprimernejša

SSKJ²

programírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. predvideti, vnaprej določiti program česa: programirati festival, koncert tako, da bo zanimiv in kvaliteten; programirati radijski, televizijski program
// predvideti, vnaprej določiti kaj sploh: organizacija je premalo programirala svoje delo; tovarna je za letos programirala proizvodnjo sto tisoč koles / ekspr. pri zobozdravniku so me programirali za prihodnji mesec so me naročili
// narediti, da kaj dela po določenem programu: programirati pečico,videorekorder / programirati računalnik, robota
2. ekspr. načrtno razvijati ali zavirati določene sposobnosti, lastnosti koga: družba, vera, družina in celo zgodovina nas programirajo; programirati svoje otroke
3. uvrstiti v program: predstavo Hamleta je programiralo tudi celjsko gledališče / založba je letos programirala deset knjig domačih avtorjev

programíran

-a -o:

pralni stroj, programiran za pranje volne

programirana raziskava

/ programiran program

♦

šol. programirano učenje individualizirano učenje po vnaprej natančno pripravljenem gradivu s pomočjo priprav za učenje ali posebnih knjig

SSKJ²

programírec -rca m (ȋ)
pog. (računalniški) programer:

SSKJ²

programirljív -a -o prid. (ī í)
ki se da programirati: programirljiv krmilnik, računalnik; programirljive tipke; programirljivo vezje / človekov um je programirljiv

SSKJ²

prográmje -a s (ȃ)
rač. zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom; programska oprema: razvijati programje; industrija programja; namestitev škodljivega programja / brezplačno, prosto programje; vohunsko, protivohunsko programje; programje za osebni računalnik / računalniška oprema in programje

SSKJ²

prográmski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na program: programski dokument; programski sklop / programski pesnik / publ. programski optimizem / programska komisija festivala / stroj s programskim upravljanjem / programski pas čas predvajanja televizijskih vsebin
♦ glasb. programska glasba glasba, katere vsebina je narava, literarno delo, zgodovinski dogodek; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov; programski vmesnik del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami; programska knjižnica zbirka vseh programov računalniškega sistema; programska oprema zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom; programska ura ura, s katero se naravna časovni potek programa; programsko orodje program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom; šol. programska jedra nekdaj temeljna skupna snov pri glavnih predmetih srednjega izobraževanja

SSKJ²

prográmskost -i ž (ȃ)
knjiž. lastnost, značilnost programskega: programskost članka

SSKJ²

progrediénten -tna -o prid. (ẹ̑)
med. razširjajoč se, napredujoč: progredientno vnetje

progrediéntno

prisl.:

bolezen poteka kronično progredientno

SSKJ²

progrés -a m (ẹ̑)
publ. napredek, napredovanje: delati za progres; družbeni progres; progres znanosti

SSKJ²

progresíja -e ž (ȋ)
publ. povečanje, naraščanje: razčlenjevati vzroke za progresijo prestopništva / progresija odvzemanja dohodka zmanjšuje pobudo za njegovo ustvarjanje
// količina povečanja, naraščanja: izračunati progresijo / krivulja prikazuje naraščanje davčne progresije
♦ mat. aritmetična, geometrična progresija aritmetično, geometrično zaporedje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

progresíst -a m (ȋ)
predstavnik napredne smeri kakega gibanja, organizacije: progresisti in konservativci v stranki / dokler je bil mlad, je bil progresist naprednjak

SSKJ²

progresístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na progresiste: progresistične ideje / progresistična stranka

SSKJ²

progresíven -vna -o prid. (ȋ)
ki napreduje, se razvija
a) glede na kakovost, pozitivnost: ta filozof zanikuje progresivni razvoj človeške družbe; progresiven in regresiven
b) glede na količino, intenzivnost; naraščajoč, stopnjujoč: progresivno nadomeščanje tujih strokovnjakov z domačimi / progresivno naraščanje stroškov
// napreden: neparlamentarne stranke in druge progresivne sile; progresivne in reakcionarne stranke
♦ ekon. progresivna obdavčitev obdavčitev, pri kateri davčna stopnja raste hitreje kot davčna osnova; med. progresivna paraliza odmiranje in utekočinjanje možganskega tkiva zaradi zamašitve odvodnice; ped. progresivna pedagogika ameriška pedagoška smer, ki poudarja pomen otrokove aktivnosti in upoštevanje individualnih razlik pri učenju

progresívno

prisl.:

progresivno naraščajoči stroški

SSKJ²

progresívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost progresivnega: načelo progresivnosti v sistemu normiranja / zagovarjati progresivnost pri obdavčenju / progresivnost časopisa, mladine naprednost

SSKJ²

prohibícija -e ž (í)
pravn. prepoved izdelovanja, prodajanja in pitja alkoholnih pijač: zakon o prohibiciji / delna, jutranja prohibicija

SSKJ²

prohibicíjski in prohibícijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na prohibicijo: prohibicijski ukrepi / prohibicijski zakon

SSKJ²

prohibicioníst -a m (ȋ)
pristaš prohibicije: postati prohibicionist

SSKJ²

prohibitíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. prepoveden, prepovedovalen: prohibitiven ukrep
♦ ekon. prohibitivna carina tako visoka carina, da onemogoči uvoz ali izvoz določenega blaga; pravn. prohibitivne norme

SSKJ²

pró in kóntra prisl. (ọ̑, ọ̑)
pog. za in proti: pred odločitvijo preudarimo vse, kar govori pro in kontra / govorniki pro in kontra

SSKJ²

proíti prôjdem dov., prôjdite; prôšel prôšla (í ó) nar. belokranjsko
1. (od)iti: preden projdeš, se oglasi
2. miniti, končati se: leta hitro projdejo
● nar. belokranjsko denar hitro projde se porabi, se potroši

prôšel

-šla -o zastar.:

misliti na prošla leta

SSKJ²

proizvajálec -lca [proizvajau̯ca in proizvajalca] m (ȃ)
kdor proizvaja: ta tovarna spada med največje proizvajalce cementa, pohištva; odnosi med proizvajalci in uporabniki / družbeni, privatni proizvajalci / publ.: drobni kmetijski proizvajalci kmetje; svetovni proizvajalci kave pridelovalci / slovenski filmski proizvajalci
♦ ekon. neposredni proizvajalec ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; pravn. zbor proizvajalcev do 1963 dom ljudske skupščine, ki ga sestavljajo poslanci, izvoljeni v proizvodnji, prevozništvu, trgovini

SSKJ²

proizvajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proizvajanje: proizvajalni postopek / kmetijska proizvajalna organizacija
♦ ekon. proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev

SSKJ²

proizvajálka -e [proizvajau̯ka in proizvajalka] ž (ȃ)
ženska ali država, ustanova, ki proizvaja: proizvajalke se morajo enakopravno vključevati v vodenje tovarne / tovarna je znana kot odlična proizvajalka pisarniške opreme / v državah, proizvajalkah nafte, so tej surovini zvišali cene

SSKJ²

proizvajálnost -i ž (ȃ)
proizvodnost: proizvajalnost se je podvojila

SSKJ²

proizvájanje -a s (ā)
glagolnik od proizvajati: proizvajanje materialnih dobrin; naprava za proizvajanje plina; industrijsko proizvajanje; ročno, strojno proizvajanje / proizvajanje glasov

SSKJ²

proizvájati -am nedov. (ā)
načrtno, organizirano delati, pridobivati predmete, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: nova papirnica bo proizvajala beljeno celulozo; proizvajati gospodinjske aparate, čevlje izdelovati; ta vermut proizvaja znana tovarna; ročno, serijsko, strojno, na veliko proizvajati / proizvajati električno, toplotno energijo; gumi proizvajajo iz kavčuka izdelujejo, delajo; publ. vino proizvajajo iz grozdja delajo, pripravljajo; pren., ekspr. nenadarjeni pisatelji proizvajajo s svojimi knjigami literarni dolgčas
// publ. delati, ustvarjati: organizem proizvaja protistrupe; telo v mrazu hitreje proizvaja toploto / proizvajati glasove, zvoke

proizvájan

-a -o:

vrednost proizvajanega blaga

SSKJ²

proizvêsti -vêdem dov., proizvêdel in proizvédel proizvêdla, stil. proizvèl proizvêla (é)
načrtno, organizirano narediti, pridobiti predmete, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: proizvesti je treba več blaga za izvoz; letos bodo proizvedli za tretjino čevljev več kot lani izdelali; publ. proizvesti milijon ton govejega mesa prirediti, pridelati; ročno, serijsko, strojno proizvesti / publ. filmsko podjetje je lani proizvedlo deset filmov posnelo, ustvarilo
// publ. narediti, ustvariti: zdrav želodec proizvede dovolj kisline / proizvesti glasbo z elektronskimi napravami

proizvedèn

-êna -o:

elektronsko proizvedeni zvoki

oceniti vrednost proizvedenega blaga

to je proizvedeno z majhnimi stroški

SSKJ²

proizvòd -óda m (ȍ ọ́)
kar je proizvedeno, narejeno
a) z ročnim, strojnim delom: dati proizvodu dokončno obliko; kakovost proizvodov / finalni, končni proizvod za neposredno uporabo; industrijski, serijski, tovarniški proizvod; kovaški, pekarski proizvod; kovinski, mlečni, tobačni proizvodi; proizvodi za široko potrošnjo / odkup kmetijskih proizvodov; med je naravni proizvod čebel
♦ ekon. bruto družbeni proizvod [BDP] vrednost celotne proizvodnje v določeni državi v določenem razdobju, navadno v enem letu; čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; presežni proizvod ki ga delavec ustvari s presežnim delom
b) publ. z umskim delom: ta roman je dragocen literarni, umetniški proizvod; vrednost nekaterih publicističnih proizvodov del, člankov

SSKJ²

proizvóden -dna -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na proizvodnjo: doseči, uresničiti proizvodni načrt; modernizirati proizvodni postopek, proces; povečati proizvodno zmogljivost obrata / proizvodne in neproizvodne dejavnosti / proizvodni stroški stroški, ki nastanejo pri proizvodnji; proizvodna cena cena, ki obsega proizvodne stroške
♦ ekon. proizvodni odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; proizvodno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost; ped. proizvodno delo učencev v socializmu oblika organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga opravljajo učenci v delovni organizaciji; šport. proizvodna gimnastika telesne vaje proti utrujenosti med delom

SSKJ²

proizvódnik -a m (ọ̑)
proizvajalec: to podjetje je velik proizvodnik bakra

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

proizvódnja -e ž (ọ̑)
1. načrtno, organizirano delanje, pridobivanje predmetov, stvari za zadovoljevanje določenih potreb: modernizirati, organizirati proizvodnjo; avtomatizirana proizvodnja; proizvodnja avtomobilov, čevljev; proizvodnja za izvoz, za trg; stroški proizvodnje / proizvodnja bakra, premoga / družbena, obrtniška, socialistična proizvodnja; industrijska, kmetijska proizvodnja / delati, zaposliti se v proizvodnji v tovarni, proizvodni organizaciji; v delavnici, ne v pisarni; pren., ekspr. proizvodnja poezije, proze
// v rodilniku, s prilastkom način, kako je kaj proizvedeno: izdelki standardne proizvodnje
// v rodilniku, s prilastkom izraža, da je kaj takega izvora, kot določa prilastek: avtomobili domače proizvodnje; siri, vina francoske proizvodnje
♦ ekon. enostavna blagovna proizvodnja blagovna proizvodnja manjšega obsega, pri kateri je proizvajalec sam lastnik proizvajalnih sredstev; masovna ali množična proizvodnja organizirana v velikem obsegu; materialna proizvodnja; primarna proizvodnja v primarnih dejavnostih
2. navadno s prilastkom s takim delanjem, pridobivanjem v določenem času narejena količina predmetov, stvari: prodali so že vso letošnjo proizvodnjo / dnevna, mesečna, tedenska proizvodnja blaga / lanska knjižna proizvodnja lani izdane knjige / proizvodnja pada, raste proizvodnost

SSKJ²

proizvódnost -i ž (ọ̄)
kar je določeno s količino izdelkov, stvari, narejenih v časovni enoti: proizvodnost pada, raste / večanje kmetijske proizvodnosti / spodbujati človeka pri proizvodnosti
♦ ekon. proizvodnost dela razmerje med količino izdelkov ali storitev in porabljenim časom

SSKJ²

prója -e ž (ọ̄)
kavni nadomestek iz praženega ječmena in cikorije: kuhati projo
// pijača iz tega nadomestka: ker niso imeli prave kave, so pili projo

SSKJ²

projékcija -e ž (ẹ́)
1. geom. slika točke, premice, lika na projekcijski ploskvi: te risbe so projekcije tvorb na ravnino; narisati projekcijo daljice, stožca / kotirana projekcija pravokotna projekcija, pri kateri se označujejo razdalje točk od projekcijske ravnine s koto; poševna projekcija pri kateri projicirni žarki ne padajo pravokotno na projekcijsko ravnino; pravokotna projekcija / prostorska, svetlobna projekcija
2. prenašanje slik, fotografij, filmov z optično pripravo na (projekcijsko) platno, steno: pripovedovanje je poživil s projekcijo diapozitivov; priprava za projekcijo iz knjig / ogledal si je popoldansko projekcijo novega filma; po projekciji so se predstavili nekateri ustvarjalci filma
3. psih. podzavestno prenašanje česa iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: njeno vedenje so imeli za projekcijo spominov iz mladosti; domišljijske projekcije
● publ. dolgoročna projekcija razvoja načrt, zamisel
♦ film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; geogr. kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte

SSKJ²

projekcíjski tudi projékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́)
nanašajoč se na projekcijo ali projiciranje: projekcijski postopek / projekcijska ploskev, ravnina; projekcijsko središče točka, skozi katero gredo vse projicirne premice / projekcijski aparat; projekcijska dvorana, kabina; projekcijsko platno

SSKJ²

projékt -a m (ẹ̑)
1. kar določa, kaj se misli narediti in kako naj se to uresniči, načrt: izdelati, predložiti projekt; projekt šolske reforme; projekt za modernizacijo podjetja / finančni, investicijski projekt; idejni, tehnični projekt stroja; raziskovalni projekt; vesoljski projekt
2. grad. skupek načrtov, tehničnih opisov in popis stroškov za kak objekt, območje: arhitekti so izdelali več projektov; projekt ceste, spomenika, stavbe; projekt električne napeljave / gradbeni projekt
♦ arhit. glavni projekt glavni načrt
// izdelovanje, uresničevanje tega: financirati, kreditirati projekt; sodelovati pri projektu
3. publ., navadno s prilastkom umetniško delo glede na namen, da se izvede, uresniči: komisija je filmski projekt potrdila; glasbeni, gledališki projekt / uspeh mladega igralca pri projektu
4. knjiž. osnutek, predlog določenega besedila: razpravljati o projektu resolucije, zakona

SSKJ²

projektánt -a m (ā á)
kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, območje, načrtovalec: projektant je znani arhitekt, inženir; projektant hotela, stanovanjskega naselja; investitorji in projektanti / glavni, odgovorni projektant; projektant statik

SSKJ²

projektántka -e ž (ā)
ženska, ki zasnuje, izdela načrt za kak objekt, območje, načrtovalka: projektantka interierov; projektantka v podjetju / glavna, odgovorna projektantka

SSKJ²

projektántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na projektante: projektantska dela / projektantski oddelek; projektantska organizacija

SSKJ²

projékten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na projekt: projektni elaborat; projektni stroški / projektna organizacija projektantska organizacija
♦ arhit. projektna mreža namišljena mreža, ki določa razporeditev zidov pri objektu; ped. projektna metoda pouka metoda, pri kateri izhaja pouk iz določenih praktičnih nalog

SSKJ²

projektíl -a m (ȋ)
voj. izstrelek, ki se da usmerjati, voditi na daljavo: projektil je zadel cilj; izstreljevati projektile / jedrski, medcelinski, raketni projektil; projektil zemljazrak ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku / dirigirani ali vodeni projektil
● star. projektil mu je nad očesom prebil lobanjo izstrelek, krogla; publ. vesoljski projektil vesoljska raketa, vesoljski izstrelek
♦ fiz. delec snovi, ki zadene kak drug delec snovi in s tem povzroči reakcijo; izstrelek

SSKJ²

projektíranje -a s (ȋ)
glagolnik od projektirati: prevzeti projektiranje in opremo novega obrata; pri projektiranju so upoštevali želje naročnika / projektiranje industrijskega razvoja / oddelek za projektiranje

SSKJ²

projektírati -am nedov. in dov. (ȋ)
snovati, izdelovati načrt za kak objekt, območje, načrtovati: projektirati hišo, naselje / projektirati letalo, stroj
// publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: projektirati razvoj industrije / projektirati prodajo, tisk

SSKJ²

projektírnica -e ž (ȋ)
prostor za projektiranje, risanje načrtov: tovarna je imela lastno projektirnico / izdelavo načrta so naročili v projektirnici

SSKJ²

projektíva -e ž (ȋ)
publ. dejavnost, ki se ukvarja s projektiranjem: podjetje išče arhitekta za projektivo; administrativna dela v projektivi / prodajna projektiva
// oddelek, ki se ukvarja s tako dejavnostjo: napotili so ga v projektivo / šef, vodja projektive

SSKJ²

projektíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na projektiranje: projektivni stroški / projektivni atelje, biro
2. geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev dvorazmerja: projektivni liki / projektivna geometrija geometrija, ki proučuje pri projiciranju nespremenjene lastnosti tvorb
♦ psih. projektivna metoda metoda, pri kateri se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo

SSKJ²

projéktor -ja m (ẹ́)
priprava za projiciranje slik: vključiti projektor; glava projektorja; episkop in drugi projektorji / filmski projektor
♦ fot. maloslikovni projektor; rad. magnetoskopski projektor magnetoskop

SSKJ²

projicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od projicirati: projiciranje kvadrata, točke; projiciranje na krivo, ravno ploskev / projiciranje diapozitivov, fotografij; priprava za projiciranje / projiciranje svoje notranjosti na zunanji svet

SSKJ²

projicírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. geom. s projicirnimi žarki skozi točke tvorbe presekati projekcijsko ploskev: projicirati kvadrat, piramido, premico; projicirati na krivo, ravno ploskev
2. z optično pripravo prenašati sliko na (projekcijsko) platno, steno: projicirati diapozitive, fotografije / projicirati celovečerni film
3. psih. podzavestno prenašati kaj iz lastne duševnosti na druge osebe, na predmete: projicirati neuresničene ambicije v sina; projicirati svoje želje v igro, sliko / nanjo projicira lastnosti, ki jih sam nima
4. publ. prenašati, prikazovati: projicirati na oder zapleten človeški lik / pisatelj je projiciral zgodovinski dogodek v živalski svet / projicirati svoja doživetja na papir zapisati

projicíran

-a -o:

projicirana piramida

slika, projicirana na steno

SSKJ²

projicíren -rna -o prid. (ī)
geom., v zvezah: projicirni žarek žarek skozi projekcijsko središče in točko, ki je projicirana; projicirna premica premica skozi projekcijsko središče; projicirna ravnina ravnina skozi projekcijsko središče

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prójugoslovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, se navdušuje za Jugoslavijo: projugoslovanska koalicija; projugoslovanske sile, stranke / projugoslovanski tabor

SSKJ²

prokaín -a m (ȋ)
farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino prokaina

SSKJ²

proklamácija -e ž (á)
knjiž. (slovesen) razglas: izdati, napisati, prebrati proklamacijo; proklamacija načela o enakopravnosti / podpisati proklamacijo

SSKJ²

proklamírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. (slovesno) razglasiti: proklamirati novo ustavo / revolucija je proklamirala človeške in državljanske pravice

proklamíran

-a -o:

proklamirane pravice

SSKJ²

prokléti -kôlnem [prokou̯nem] dov., prokolníte tudi prokôlnite; proklél; nam. proklét in proklèt (ẹ́ ó)
zastar. prekleti: vse ljudi je proklel

proklét

-a -o

deležnik od prokleti:

hodila je okrog prokleta in zavržena

ekspr.

izraža negativen odnos do osebe, stvari:

prokleta baba

/ ta prokleti dež; prisl.: prokleto malo skrbi za otroke

SSKJ²

proklétje -a s (ẹ̑)
zastar. prekletstvo: grozil mu je s prokletjem

SSKJ²

proklítika -e ž (í)
jezikosl. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo za seboj: predlogi, vezniki in druge proklitike; enklitike in proklitike

SSKJ²

prókomunístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je, se navdušuje za komunizem: prokomunistična stranka / prokomunistična dejavnost

SSKJ²

prókónzul -a m (ọ̑-ọ̑)
1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj
2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati

SSKJ²

Prokrústov -a -o prid. (ȗ)
knjiž., v zvezi Prokrustova postelja kar nasilno prilagaja kaj določenim merilom, normam: ti predpisi so prava Prokrustova postelja / položiti na Prokrustovo posteljo

SSKJ²

prokrústovski -a -o prid. (ȗ)
knjiž. tak kot pri Prokrustu: počutil se je, kot da bi ležal na prokrustovski postelji

prokrústovsko

prisl.:

po prokrustovsko nategovati, stiskati

SSKJ²

proksimálen -lna -o prid. (ȃ)
anat. bližji trupu: proksimalni del kosti

SSKJ²

prokúra -e ž (ȗ)
pravn. pooblastilo gospodarske družbe za opravljanje določenih pravnih poslov v zvezi s poslovanjem: dati, preklicati prokuro / posamična, skupna prokura

SSKJ²

prokurátor -ja m (ȃ)
1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožnika je na sodišču zastopal prokurator
2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji
♦ pravn. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove

SSKJ²

prokuratúra -e ž (ȗ)
pravn., v zvezah: državna prokuratura do 1929 državni organ za kazenski pregon storilcev kaznivih dejanj; finančna prokuratura do 1928 državni organ, ki zastopa premoženjske zadeve države

SSKJ²

prokuríst -a m (ȋ)
pravn. pooblaščenec, ki ima prokuro: novi prokurist je začel z delom; prokurist v banki, podjetju

SSKJ²

prokurístka -e ž (ȋ)
pravn. pooblaščenka, ki ima prokuro: nekdanja prokuristka; prokuristka družbe, podjetja; funkcija prokuristke; imenovali, predlagali so jo za prokuristko

SSKJ²

prolegómena -men s mn. (ọ̑)
knjiž. uvod, uvodna razprava: prolegomena k moderni umetnosti, za moderno umetnost

SSKJ²

prólenk -a m (ọ̑)
nar. vzhodno prašiček: ob trgatvi so spekli prolenka

SSKJ²

prolét -a m (ẹ̑)
zastar. proletarec: zbrali so se proleti z vseh strani

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

proletárec -rca m (ȃ)
1. pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev, (mezdni) delavec: zaradi izkoriščanja so se proletarci večkrat upirali; brezposelni proletarci / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
2. ekspr. kdor nima večjega premoženja: niso ji pustili poročiti se z njim, ker je bil zanje proletarec

SSKJ²

proletariát -a m (ȃ)
1. delavski razred: izkoriščati, organizirati proletariat; razredni boj med proletariatom in buržoazijo / industrijski, kmečki, obrtniški proletariat; mestni, vaški proletariat
♦ polit. diktatura proletariata v socializmu politična oblast delavskega razreda
2. ekspr. ljudje, ki nimajo večjega premoženja: niso je sprejeli v svojo družbo, ker je izhajala iz proletariata

SSKJ²

proletarizácija -e ž (á)
glagolnik od proletarizirati: razvoj industrije in kapitalizma je povzročal večjo proletarizacijo / ekspr. boriti se proti proletarizaciji prebivalstva

SSKJ²

proletarizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od proletarizirati: proletariziranje ljudskih množic / proletariziranje mest, vasi

SSKJ²

proletarizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. spreminjati v mezdnega delavca: buržoazna družba je proletarizirala množice; prebivalstvo se je v nekaterih deželah hitro proletariziralo / ta vas se je čisto proletarizirala
2. nav. ekspr. delati siromašno, ubožno: nastale razmere so ljudi proletarizirale

proletarizíran

-a -o:

proletarizirani kmetje

SSKJ²

proletárka -e ž (ȃ)
pripadnica družbenega razreda, ki ni lastnica proizvajalnih sredstev, (mezdna) delavka: proletarke so organizirale stavko; proletarci in proletarke

SSKJ²

proletárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proletarce: internacionala je mednarodna proletarska himna; proletarska solidarnost, zavest; proletarsko gibanje / proletarska država, revolucija / proletarski internacionalizem internacionalizem, ki si prizadeva za solidarnost delavcev vseh dežel / med narodnoosvobodilnim bojem borci prve proletarske brigade / stanoval je v proletarski četrti mesta

SSKJ²

proletárstvo -a s (ȃ)
1. miselnost, lastnosti proletarcev: ponosen je na svoje proletarstvo / težek položaj proletarstva proletarcev
2. ekspr. revščina, siromaštvo: dvigniti se iz proletarstva

SSKJ²

prolétkúlt -a m (ẹ̑-ȗ)
kulturno-prosvetna dejavnost v Sovjetski zvezi po prvi svetovni vojni, ki je odklanjala tradicionalno umetnost in zahtevala posebno kulturo za proletarce: zagovorniki proletkulta

SSKJ²

proliferírati -am nedov. in dov. (ȋ)
med. bujno, hitro se razmnoževati: bolne celice proliferirajo

SSKJ²

prológ -a m (ọ̑)
lit. posebni, uvodni del kakega literarnega dela: v prologu piše avtor o kraju in času dogajanja; tetralogija s prologom; prolog in epilog
// knjiž. uvod, uvodni govor sploh: na prireditvi je imel lep prolog

SSKJ²

prolongácija -e ž (á)
1. pravn. podaljšanje: prolongacija pogodbe
2. fin. izdaja nove menice namesto zapadle: prolongacija menice

SSKJ²

prolongírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pravn. podaljšati: prolongirati odplačevanje zaostalih davkov
2. fin. namesto zapadle menice izdati novo: prolongirati menico

prolongíran

-a -o:

rok odplačevanja je prolongiran

prolongirana menica

SSKJ²

promemórija -e ž (ọ́)
knjiž. krajši zapis o določeni stvari, da se je ne pozabi reči, narediti: narediti si promemorijo
// polit. krajši zapis z obrazložitvijo stališč vlade o kakem meddržavnem vprašanju: izročiti promemorijo / vladna promemorija

SSKJ²

promenáda -e ž (ȃ)
javni prostor, namenjen za sprehajanje: na promenadi je igral orkester; sprehajati se po mestni promenadi; obrežna promenada
// sprehajanje, sprehod: jutranja, večerna promenada / iti na promenado
♦ kor. plesna figura pri nekaterih ameriških družabnih plesih; krožno gibanje baletnega plesalca okoli plesalke, ki stoji na eni nogi

SSKJ²

promenáden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na promenado: promenadna cesta, ulica / promenadni koncert koncert lahke ali popularne glasbe, ki ga izvaja orkester na prostem, navadno v parku; promenadna palica sprehajalna palica / ekspr. promenadni lev pretirano skrbno oblečen moški, ki se (rad) sprehaja po promenadi in vzbuja pozornost
♦ navt. promenadni krov krov na potniški ladji, namenjen potnikom

SSKJ²

promenírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. sprehajati se: vsak večer promenira ob obali; opazovala sta ljudi, ki so promenirali mimo njiju / ekspr. nič ne dela, cel dan samo promenira postopa

SSKJ²

promèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. gibanje, premikanje vozil, oseb po določeni poti: ovirati, urejati, usmerjati promet; pred prazniki je na cestah velik, ekspr. živahen promet / izločati tovornjake iz prometa; izboljšati varnost v prometu / avtomobilski, ladijski promet; cestni, zračni, železniški promet; enosmerni promet / publ. izročiti most prometu; zapreti cesto za ves promet
2. navadno s prilastkom prevažanje potnikov, blaga z enega kraja na drugega: med krajema je spet redni avtobusni promet; vozovnice za letalski promet; vozila za potniški promet / javni, medkrajevni, mestni promet; linijski promet po stalni progi in po stalnem voznem redu / tranzitni promet blaga se je povečal
3. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s takim gibanjem ali prevažanjem: izboljšati, razvijati promet; razvoj letalskega prometa; v socializmu sekretariat za promet
4. v zvezi poštni, telegrafski, telefonski promet prenašanje, posredovanje sporočil, paketov, denarnih nakazil: nadzirati, ugotavljati telefonski, telegrafski promet / medkrajevni, mednarodni poštni promet
5. ekon. spreminjanje vrednosti blaga, storitev v denar in obratno: ta trgovina ima velik promet; preseči načrtovani promet / promet z lesom, stroji, živili / blagovni, devizni, plačilni promet; izvozni, uvozni promet; letni, mesečni promet; promet na debelo, na drobno
● pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; dati v promet nove bankovce, znamke narediti, da se lahko začnejo prodajati, uporabljati; novi izdelek gre dobro v promet se dobro prodaja; pog. spraviti vso hrano v promet prodati, porabiti jo
♦ avt. desni promet ki poteka po zunanjem pasu vozišča; mirujoči promet parkirana vozila; pas za počasni promet vozni pas za vozila z manjšo hitrostjo; udeleženec v prometu pešec, voznik; fin. brezgotovinski denarni promet; pravn. pravni promet nastanek, sprememba in prenehanje pravic; žel. bruto promet teža blaga in vagonov, ki se uporablja za računanje prepustne in prevozne moči proge; neto promet teža prevoženega blaga

SSKJ²

prometêj tudi prométej -a m (ȇ; ȇ)
knjiž. neuklonljiv, ustvarjalen človek: imenujejo ga prometej sodobne književnosti

SSKJ²

prometêjski tudi prométejski -a -o prid. (ȇ; ẹ̑)
knjiž. tak kot pri Prometeju: prometejski upor; prometejska ljubezen do človeštva; to dejanje je prometejsko / prometejski ogenj / ima prometejsko voljo močno, veliko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prometêjstvo tudi prométejstvo -a s (ȇ; ẹ̑)
knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prometej: njegovo prometejstvo je v iskanju resnice

SSKJ²

prométen -tna -o prid., prométnejši (ẹ̑)
nanašajoč se na promet:
a) prometni zastoji; zgodila se je prometna nesreča; ta cesta je zelo prometna / čez Slovenijo vodijo pomembne prometne poti; kraj ima dobre prometne zveze / prometni urad; prometna varnost / publ. mestu grozi prometni infarkt zastoj, zastajanje prometa zaradi prevelikega števila vozil; prometni šok zastoj prometa, ki navadno za dalj časa onemogoči normalni potek prometa in pretok vozil / prometni policist; prometni pravilnik; prometni prekršek; prometni stožec prometni znak v obliki stožca, ki označuje mesto izvajanja vzdrževalnih del na cesti; prometni znak; prometna policija; prometna služba; prometno dovoljenje listina o registraciji motornega in priklopnega vozila
b) prometni odsek je organiziral prevoz; prometna politika / prometni tehnik; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za izvajanje različnih prometnih in logističnih dejavnosti
c) prometni davek; prometna vrednost izdelka
♦ avt. prometni pas pas, dovolj širok za neoviran promet enega vozila; pravn. prometno pravo pravo, ki ureja prevoz potnikov in blaga ter posredovanje sporočil; žel. prometni urad oddelek železniške postaje za urejanje prometa; prostor, iz katerega vlakovni odpravnik ureja promet, navadno na železniški postaji; prometna šola šola, v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa

prométno

prisl.:

prometno pomemben kraj

SSKJ²

prométij -a m (ẹ́)
kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Pm: pridobivanje prometija

SSKJ²

prométnica -e ž (ẹ̑)
1. prometna policistka: v križišču je stala prometnica in urejala promet
2. delavka, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka: prometnica je dala znak za odhod vlaka
3. publ. prometno pomembnejša cesta: zgradili so novo prometnico; glavna, mestna prometnica

SSKJ²

prométnik -a m (ẹ̑)
1. delavec, ki ureja promet: prometnik na avtobusni postaji; prometniki in sprevodniki
2. delavec, ki po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer da znak za odhod vlaka, žel. vlakovni odpravnik: prometnik je dvignil loparček, svetilko in vlak je odpeljal; šola za prometnike
3. prometni policist: prometnik mu je odvzel vozniško dovoljenje; ker ni delal semafor, je promet urejal prometnik / pionir prometnik v socializmu pionir, ki je skrbel zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico

SSKJ²

prométno... prvi del zloženk (ẹ̑)
nanašajoč se na promet: prometnopraven, prometnovarnosten

SSKJ²

prométnovárnosten -tna -o prid. (ẹ̑-á)
nanašajoč se na prometno varnost: prometnovarnostni predpisi

SSKJ²

promíle -a m (ȋ)
del na tisoč enakih delov razdeljene celote, odtisoček: morska voda ima približno petintrideset promilov soli; cesta je na tem odseku dvignjena za šestnajst promilov [16 ‰]; že pol promila alkohola v krvi zmanjšuje šoferjevo sposobnost za vožnjo
// ed. količina, izražena s tem delom: snov z majhnim promilom primesi

SSKJ²

promílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na promile: meriti promilno vrednost alkohola v krvi / s števnikom 0,8-promilna koncentracija snovi v vodi
♦ mat. promilni račun račun, ki obravnava promile

SSKJ²

promilomát -a m (ȃ)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: promilomat mu je pokazal 3,79 promila alkohola v krvi; pihanje v promilomat

SSKJ²

prominénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: proslave so se udeležile vse mestne prominence

SSKJ²

prominènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: navdušil ga je nastop dveh prominentov, pianista in dirigenta; velja za prominenta v svoji stroki / kuhinjski pomočniki, bolničarji in drugi taboriščni prominenti

SSKJ²

prominénten -tna -o prid. (ẹ̑)
knjiž. zelo pomemben, ugleden: k delu so povabili prominentne inženirje, strokovnjake; prominentni umetniki in znanstveniki
// zelo pomemben, velik: prominentni družbeni problemi; prominentna vloga kulture pri izobraževanju

SSKJ²

prominéntnik -a m (ẹ̑)
knjiž. zelo pomemben, ugleden človek: za nasvet so vprašali nekaj prominentnikov

SSKJ²

promiskuitéta -e ž (ẹ̑)
spolni odnosi s pogosto menjajočimi se spolnimi partnerji: promiskuiteta se širi / živeti v promiskuiteti
// mešanje, mešanost: promiskuiteta narodov pri preseljevanju / prevelika promiskuiteta pesmi v antologiji / idejna promiskuiteta vladajoče politike

SSKJ²

prómo -- v prid. rabi (ọ̑)
nanašajoč se na promocijo, širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti; promocijski: promo film, spot; promo material; promo oglasi

SSKJ²

promócija -e ž (ọ́)
1. širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti: turistična promocija; zastavo uporabljajo države pri svoji promociji / promocija nove plošče javna predstavitev nove plošče s posebno prireditvijo
2. slovesna podelitev doktorskega naslova: promocija je bila v slavnostni dvorani univerze; iti na promocijo
// dosega doktorskega naslova: po promociji se je zaposlil na univerzi
● knjiž. socialna promocija napredovanje na lestvici družbenega ugleda
♦ šah. promocija kmeta sprememba kmeta v figuro

SSKJ²

promócijski -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na promocijo: promocijski koncert; promocijski material; promocijska akcija, cena; katalog je odlična promocijska priložnost; promocijsko besedilo / promocijski protokol univerze

SSKJ²

promótor -ja m (ọ̑)
1. kdor slovesno da, podeli doktorski naslov: promotor je imel pred podelitvijo slavnostni govor; promotor in promoviranci
2. kdor širi poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: promotor naše države; prodajalec in promotor
3. knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: bil je promotor družbenega dogajanja

SSKJ²

promótorka -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki slovesno da, podeli doktorski naslov: promotorka in promoviranci
2. ženska, ki širi poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: odlična promotorka; promotorka ene izmed turističnih agencij; delati, nastopati kot promotorka
3. knjiž. ženska, ki povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: glavna promotorka demokracije; velika promotorka znanosti; promotorka podjetništva na lokalni ravni

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

promovíranec -nca m (ȋ)
kdor je promoviran: rektor je spregovoril novim promovirancem

SSKJ²

promovírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. širiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: slovenske izdelke so uspešno promovirali z izbranim sloganom; promovirati blagovno znamko, dejavnost podjetja doma in v tujini / svoje projekte zna dobro promovirati in popularizirati; promovirati svojo glasbo na koncertih
2. slovesno dati, podeliti doktorski naslov: rektor univerze je promoviral deset novih doktorjev znanosti; promovirali so ga za častnega doktorja univerze
// nepreh. doseči, pridobiti si doktorski naslov: promoviral je na ljubljanski univerzi; promovirala je z disertacijo o domačem narečju
● publ. promovirati novo ploščo predstaviti jo javnosti s posebno prireditvijo
♦ šah. promovirati kmeta spremeniti ga v figuro

promovíran

-a -o:

promovirani znanstveniki

promoviran na dunajski univerzi

SSKJ²

prómpten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. takojšen, hiter: zdravilo ima prompten učinek; dobava blaga je promptna

prómptno

prisl.:

promptno odplačevati

SSKJ²

promulgácija -e ž (á)
pravn., v zvezi promulgacija zakona razglasitev zakona:

SSKJ²

prónacístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je, se navdušuje za nacizem: pronacistična organizacija / pronacistična literatura

SSKJ²

prónátovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, se navdušuje za NATO: pronatovska kampanja, propaganda; pronatovska politika / pronatovska usmeritev

SSKJ²

pronícanje -a s (ī)
glagolnik od pronicati: pronicanje vode skozi steno / čutila je pronicanje mraza v telo / pronicanje tujega blaga na domači trg

SSKJ²

pronícati -am nedov. (ī ȋ) s prislovnim določilom
1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronica skozi apnenec; mokrota mu pronica skozi obleko; plini pronicajo skozi opno / mesečina je pronicala skozi vejevje / deževnica je pronicala v jamo; voda pronica v zemljo
2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: tuji kapital pronica v državo / te govorice so začele pronicati tudi v zapor; njihov vpliv pronica v vse plasti družbe
3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronicati v bistvo problema; vse bolj je pronicala v njegove skrivnosti

pronicajóč

-a -e:

voda je oblikovala jamo, pronicajoč s površja v globino

človek s pronicajočim pogledom

SSKJ²

pronicàv -áva -o in pronícav -a -o prid. (ȁ á; í)
1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicav kritik, mislec / človek pronicavega duha / pronicava analiza besedila; pronicavo opazovanje / njene pronicave oči vse opazijo
2. ekspr. visok, rezek: zaslišal je njen pronicavi glas; pronicavi žvižg lokomotive
3. ki lahko pronica: na popotnike se je ulil droben, pronicav dež

pronicávo

in pronícavo prisl.:

pronicavo ga je pogledal

pronicavo jasne misli

SSKJ²

pronicávost in pronícavost -i ž (á; í)
lastnost, značilnost pronicavega človeka: občudovali so njegovo pronicavost pri presojanju dogodkov; pisateljeva kritična, miselna pronicavost / pogled, poln pronicavosti / probleme je reševal z veliko pronicavostjo / njegovi članki so polni pronicavosti

SSKJ²

pronicljív -a -o prid. (ī í)
1. ki ima veliko sposobnost za spoznavanje, razčlenjevanje: pronicljiv raziskovalec / ima pronicljiv čut za pravičnost; občudovali so ga zaradi njegovega pronicljivega duha / njegove sodbe so pronicljive; pronicljivo premišljanje / s svojim pronicljivim pogledom ga je spravil v zadrego / ima obraz s pronicljivimi očmi
2. ekspr. visok, rezek: pronicljivo kričanje
● zastar. apnenec je pronicljiv prepusten

pronicljívo

prisl.:

pronicljivo gledati, govoriti

SSKJ²

pronicljívost -i ž (í)
lastnost, značilnost pronicljivega človeka: znan je po svoji pronicljivosti in natančnosti / s psihološko pronicljivostjo je opisoval otroški svet / tekmovala sta v pronicljivosti / kritiki hvalijo pronicljivost njegovega romana

SSKJ²

proníkati -am nedov. (ī ȋ) s prislovnim določilom
1. v zelo majhni količini prihajati skozi kaj ovirajočega: voda pronika skozi steno / skozi zavese je pronikala dnevna svetloba / iz zemlje je pronikal potok
2. ekspr. pomalem, neopazno prodirati, se širiti: te ideje so začele pronikati tudi k nam
3. spoznavati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikati v zakone narave

pronikajóč

-a -e:

padal je droben, pronikajoč dež

ima pronikajoče oči

SSKJ²

pronikàv -áva -o prid. (ȁ á)
knjiž. pronicljiv, pronicav: ta človek je zelo pronikav / pronikava analiza dogodkov / njen pronikavi pogled ga je zmedel / zaslišal je pronikav otroški jok

pronikávo

prisl.:

pes je pronikavo cvilil

pronikavo se je ozrl nanje

SSKJ²

pronikávost -i ž (á)
knjiž. pronicljivost, pronicavost: cenili so ga zaradi njegove pronikavosti / njegova dela se odlikujejo po pronikavosti

SSKJ²

pronikljív -a -o prid.(ī í)
pronicljiv: pronikljiv znanstvenik / zaradi pronikljivega opazovanja so bili rezultati raziskave dobri / govornikov pronikljivi glas je odmeval po dvorani

pronikljívo

prisl.:

pronikljivo ga je pogledal

SSKJ²

proníkniti -em dov. (í ȋ) s prislovnim določilom
1. v zelo majhni količini priti skozi kaj ovirajočega: voda pronikne skozi apnenec / maščoba je proniknila v usnje / ekspr. krik je proniknil skozi tišino
2. ekspr. pomalem, neopazno prodreti, se razširiti: te govorice so proniknile tudi do zaprtih; njegove ideje so proniknile med ljudi
3. spoznati s podrobnim, domiselnim razčlenjevanjem, povezovanjem: pronikniti v bistvo stvari; pronikniti v najbolj skrite misli koga
● knjiž. vsega me je proniknila ta misel prevzela; knjiž. proniknil je iz preproste družine izšel, prišel; resnica je proniknila na dan je postala znana

proníknjen

-a -o:

ves je proniknjen z mislijo na potovanje

SSKJ²

pronómen -a m, mn. pronómeni m in pronómina s (ọ̄)
jezikosl. zaimek: interogativni pronomen

SSKJ²

pronominálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl. zaimenski: pronominalna deklinacija

SSKJ²

prononsíran -a -o prid. (ȋ)
knjiž. viden1, izrazit: prononsirano poudarjanje svobodomiselnih idej
// znan, razvpit: prononsiran pristaš nove teorije

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

propàd -áda m (ȁ á)
glagolnik od propasti: propad rastlinske, živalske vrste / propad civilizacije / propad kmetije, podjetja / propad države / gospodarski, politični propad / ekspr. strasti ga pehajo v propad / moralni propad / njihov načrt je obsojen na propad

SSKJ²

propádanje -a s (ā)
glagolnik od propadati: propadanje hiš, njiv / propadanje nekaterih živalskih vrst / propadanje kmetij / propadanje rimskega cesarstva / moralno propadanje

SSKJ²

propádati -am nedov. (ā ȃ)
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za obstajanje nujno potrebne lastnosti: zaradi te malomarnosti dragocene listine propadajo; zapuščena hiša vse bolj propada / sadno drevje propada / ta živalska vrsta propada
2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti: društvo, kmetija, podjetje propada / rimska država je vedno bolj propadala / gospodarstvo, obrt propada / družina je začela gospodarsko propadati / disciplina propada se manjša, izginja
3. izgubljati za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: ta umetnik vse bolj propada; kot igralec propada
4. izgubljati določene dobre, zaželene lastnosti sploh: zaradi pijače vedno bolj propada; ekspr. po operaciji je začel naglo propadati hirati, slabeti / duševno, moralno, telesno propadati
5. zaradi določenega dejstva izgubljati vrednost, veljavnost: denarja ne morem dobiti nazaj in tako mi propada
6. ekspr. izgubljati možnost uresničiti se: upi so propadali drug za drugim

propadajóč

-a -e:

obnavljati propadajoče nasipe

telesno propadajoč človek

SSKJ²

propagánda -e ž (ȃ)
1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore
2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda
3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka
● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva

SSKJ²

propagánden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na propagando: propagandna brošura; propagandno delo / propagandni film; propagandna razstava / slabš. to je le propagandni manever / propagandni oddelek podjetja; propagandni stroški

SSKJ²

propagandíst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja s propagando, propagiranjem: propagandisti levičarske politične opcije / propagandist v podjetju / društvo ekonomskih propagandistov

SSKJ²

propagandístičen -čna -o prid. (í)
nav. slabš. nanašajoč se na propagandiste ali propagando: pisati v propagandističnem duhu; literatura je služila propagandističnim potrebam / preprečevati razdiralno propagandistično delovanje

propagandístično

prisl.:

propagandistično govoriti

SSKJ²

propagandístka -e ž (ȋ)
ženska, ki se ukvarja s propagando, propagiranjem: bila je prizadevna propagandistka naprednih nazorov / zaposlena je kot propagandistka

SSKJ²

propagandízem -zma m (ī)
nav. slabš. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: velikokrat ga je zaneslo v neživljenjski in jalov propagandizem / propagandizem tega spisa me moti propagandnost

SSKJ²

propagándnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost propagandnega: v svojih člankih se ni znal izogniti propagandnosti / očitali so mu preveliko propagandnost

SSKJ²

propagátor -ja m (ȃ)
kdor propagira: propagator naprednih idej; agitatorji in propagatorji / propagator moderne proizvodnje

SSKJ²

propagátorica -e ž (ȃ)
ženska, ki propagira: šel je poslušat predavanje znane propagatorice novih idej / propagatorica svobode

SSKJ²

propagátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki propagira: vneta propagatorka boja za ženske pravice

SSKJ²

propagíranje -a s (ȋ)
glagolnik od propagirati: propagiranje nove politike; publ. boriti se proti propagiranju uporabe sile / niso nasedli sovražnemu propagiranju / propagiranje novih izdelkov v časopisu, po radiu

SSKJ²

propagírati -am nedov. (ȋ)
1. načrtno razširjati, pojasnjevati politične, nazorske ideje z namenom, da se uresničijo: propagirati radikalne, revolucionarne ideje; stranka propagira tradicionalne vrednote / propagirati za novega varuha človekovih pravic agitirati / propagirati moderne načine kmetovanja
2. nav. slabš. namerno prikrivati, potvarjati kaj z namenom, da se politično, ideološko vpliva: nasprotniki spet propagirajo
3. javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: propagirati nove izdelke; v časopisih propagirajo potovanja po Evropi

propagíran

-a -o:

propagirani izdelek

zavračati propagirane ideje

SSKJ²

propálica -e ž (ȃ) slabš.
1. kdor je neuspešen pri delu, v življenju, zguba: on je pustolovec in bodoča propalica; njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico; totalna, velika propalica
2. moralno propadel človek, izprijenec: režimske propalice so namenoma uničevale državo / moralna propalica

SSKJ²

propálost -i ž (á)
nav. ekspr. značilnost moralno propadlega človeka: zaveda se svoje propalosti / upirati se krivici in propalosti / moralna propalost

SSKJ²

propán -a m (ȃ)
plin, ki se uporablja za kuhanje in ogrevanje: kuhati na propan; ogrevati s propanom / jeklenka za butan-propan
♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje tri atome ogljika; v prid. rabi: propan plin

SSKJ²

propást -i ž (ȃ)
knjiž. propad, uničenje: grozi jim propast / ekspr.: drveti v propast; biti na robu propasti / moralna propast

SSKJ²

propásti -pádem dov., stil. propàl propála (á ā)
1. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za obstajanje nujno potrebne lastnosti: če se hiša ne popravlja, propade / bojijo se, da bo ta živalska vrsta propadla izumrla / marsikatera civilizacija je že propadla
2. zaradi določenih neugodnih razmer izgubiti za opravljanje svoje dejavnosti nujno potrebne lastnosti, sposobnosti in zato prenehati obstajati: banka, tovarna je propadla / obrtnik je začel piti in kmalu je propadel / fašistična država je propadla
3. izgubiti za dobro, uspešno opravljanje določene dejavnosti potrebne lastnosti, sposobnosti: čeprav je živel daleč od središča, kot slikar ni propadel / ekspr. propasti v poklicu ne uspeti
4. izgubiti določene dobre, zaželene lastnosti sploh: odkar se druži z njimi, je popolnoma propadel / duševno, moralno propasti
5. zaradi določenega dejstva izgubiti vrednost, veljavnost: boni so propadli; ves denar, ki smo ga vložili v modernizacijo podjetja, nam je propadel; vstopnica za gledališče mu je propadla
6. ne doseči cilja, ne uspeti: vsi poskusi, da bi jih pomirili, so propadli / ekspr.: propasti na volitvah ne zmagati, ne biti izvoljen; s svojim predlogom je propadel njegovega predloga niso sprejeli
7. ekspr. izgubiti možnost uresničiti se: zaradi pomanjkanja denarja je načrt propadel; zadnji up za rešitev je propadel

propádel

-dla -o:

propadli kmet

propadla vstopnica

(moralno) propadla ženska

propàl

-ála -o

ki izgubi dobre, zaželene lastnosti, zlasti moralne:

propal človek

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

propedévtika -e ž (ẹ́)
knjiž. uvod v študij kake znanosti, vede: njemu propedevtika ni potrebna, ker osnove te znanosti že pozna
// nekdaj učni predmet v srednji šoli, ki obsega uvod v zgodovino filozofije, psihologije in logike: učiti propedevtiko / filozofska propedevtika

SSKJ²

propéler -ja m (ẹ̑)
strojn. naprava z najmanj dvema listoma, ki spreminjata silo vrtenja v vlečno, potisno silo; vijak: propeler se je zavrtel; propeler ventilatorja; obrati propelerja / ladijski, letalski propeler; zračni propeler

SSKJ²

propélerski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na propeler: propelerski listi / propelerski pogon letala / propelersko letalo

SSKJ²

propilêje -lêj ž mn. (ȇ)
arhit. s stebri oblikovan dostop do vhoda v palačo, svetišče: zgraditi propileje; skozi propileje smo prišli na trg pred svetiščem; propileje na atenski akropoli; pren., knjiž. s to tragedijo je Goethe postavil propileje visokemu klasicizmu

SSKJ²

própolis -a m (ọ̑)
čeb. smolnata snov, s katero čebele v panju zalepijo reže ali oblepijo tuja živa bitja; zadelavina: pridobivati propolis; zdravilni učinek propolisa / raztopina propolisa v alkoholu

SSKJ²

propórc -a m (ọ̑)
razmerje, sorazmerje: slikar ni upošteval realnih proporcev; proporci med deli telesa
// ekon. razmerje med ekonomskimi velikostmi: določiti, sprejeti proporc plana; osnovni proporci prihodkov in izdatkov

SSKJ²

propórcija -e ž (ọ́)
razmerje, sorazmerje: risati brez proporcij; proporcije človeškega telesa
♦ mat. kvocient dveh količin; razmerje

SSKJ²

proporcionálen -lna -o prid. (ȃ)
sorazmeren, skladen1: deli fasade so proporcionalni; proporcionalna razdelitev
♦ ekon. proporcionalno obdavčenje obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; polit. proporcionalni volilni sistem sistem, v katerem vsaka stranka, skupina dobi številu glasov sorazmerno število mandatov

proporcionálno

prisl.:

proporcionalno razdeljeno delo

SSKJ²

proporcionálnost -i ž (ȃ)
sorazmernost, skladnost: proporcionalnost telesa; lepota stavbe je v njeni proporcionalnosti in funkcionalnosti
♦ fiz. meja proporcionalnosti največja obremenitev, do katere je deformacija telesa premo sorazmerna s silo

SSKJ²

proporcionírati -am dov. in nedov. (ȋ)
napraviti kaj proporcionalno: proporcionirati dele telesa

proporcioníran

-a -o:

proporcionirane oblike

SSKJ²

propórčen -čna -o prid. (ọ̑)
sorazmeren, skladen1: proporčne mere
♦ polit. proporčni volilni sistem proporcionalni volilni sistem

SSKJ²

propórčnost -i ž (ọ̑)
sorazmernost, skladnost: proporčnost med deli in celoto

SSKJ²

propôved -i ž (ȏ)
zastar. pridiga: poslušati propoved / knjiga propovedi

SSKJ²

propôvednik in propovédnik in propovedník -a m (ȏ; ẹ̑; í)
zastar. pridigar: poslušati propovednika
● publ. propovednik naprednih idej glasnik

SSKJ²

propovedováti -újem nedov. (á ȗ)
1. zastar. pridigati: Trubar je propovedoval v slovenskem jeziku
2. preh., knjiž. zavzemati se za kako idejo, nazor; oznanjati, razširjati: propovedovati humanizem, moralo / propovedovati gesla demokracije in svobode

SSKJ²

propozícija -e ž (í)
1. knjiž. trditev1, predpostavka: spornost njegovih propozicij
♦ filoz. izjava
2. nav. mn. določila, pogoji: propozicije festivala, tekmovanja

SSKJ²

próprétor -ja m (ọ̑-ẹ̑)
zgod., pri starih Rimljanih upravitelj province, ki je bil prej pretor: prokonzuli in propretorji

SSKJ²

propriocépcija -e ž (ẹ́)
psih. čutno zaznavanje lastnega telesa:

SSKJ²

propulzíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. pogonski, gonilen: propulzivna moč / propulzivni gibi plavalca
// ekon. gonilen, vodeč: propulzivna podjetja / propulzivni ukrepi

SSKJ²

propúst -a m (ȗ)
grad. prepust1: cestni propust se je zamašil / propust v jezu hidrocentrale
● pisar. zaradi takega propusta bi lahko prišlo do požara zaradi take napake, malomarnosti

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

propústen -tna -o prid. (ú)
prepusten: z rahljanjem narediti tla bolj propustna / propusten za vodo, zrak

SSKJ²

propústnica -e ž (ȗ)
prepustnica: pokazati stražarju propustnico

SSKJ²

propústnost -i ž (ú)
prepustnost: propustnost snovi za vodo / propustnost ceste, proge

SSKJ²

propúščati -am nedov. (ú)
prepuščati: propuščati svetlobo / čoln propušča vodo

SSKJ²

proračún in próračun -a m (ȗ; ọ̑)
1. letni načrt prihodkov in odhodkov družbenopolitičnih skupnosti: državni zbor je sprejel proračun; državni, občinski proračun
// denarna sredstva, določena v tem načrtu: povečati, zmanjšati državni proračun / financirati iz proračuna
2. navadno s prilastkom načrt dohodkov in izdatkov: razpravljati o družinskem proračunu / odobriti vesoljski proračun za raziskovanje vesolja

SSKJ²

proračúnski in próračunski -a -o prid. (ȗ; ọ̑)
nanašajoč se na proračun: proračunska razprava; proračunska sredstva
♦ ekon. proračunski presežek; proračunski prispevek nekdaj dajatev proračuna za splošne družbene potrebe; fin. proračunski dohodki sredstva, ki jih prejemajo organi družbenopolitičnih skupnosti za svojo dejavnost; proračunsko leto koledarsko leto, za katero je narejen proračun

SSKJ²

prorèk -éka m (ȅ ẹ́)
jezikosl. prvi del (stavčne) periode: prorek in porek

SSKJ²

próréktor -ja m (ọ̑-ẹ́)
namestnik rektorja: rektor in prorektor

SSKJ²

próréktorica -e ž (ọ̑-ẹ́)
namestnica rektorja: zbrane je pozdravila prorektorica / prorektorica ljubljanske, mariborske univerze

SSKJ²

prórežímski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je, se navdušuje za določen režim: prorežimski časopis, medij; prorežimski zgodovinar; prorežimska novinarka / prorežimske demonstracije

SSKJ²

proróčba -e ž (ọ̑)
zastar. prerokba: proročba se je izpolnila

SSKJ²

proročíšče -a s (í)
zastar. preročišče: iti v proročišče / Apolonovo proročišče

SSKJ²

prôrok -óka m (ó ọ́)
zastar. prerok: proroku nihče ni verjel / ne poslušajte krivih prorokov

SSKJ²

prorokováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati

SSKJ²

prósast -a -o prid. (ọ̑)
podoben prosu: prosasta zrna / prosasto žito drobnozrnato žito

SSKJ²

proscénij -a m (ẹ́)
gled. del odra pred (glavno) zaveso: prvi prizor se igra na prosceniju; rob proscenija / režiser je pomaknil prizorišče v proscenij

SSKJ²

proscénijski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na proscenij: proscenijske luči / proscenijska loža

SSKJ²

prôsec -sca m (ó)
nar. snubec: ona ima veliko proscev / poslati prosce na dekletov dom

SSKJ²

proséčan -a m (ẹ̑)
agr. trta z dolgimi grozdi in redkimi rumenkasto zlatimi jagodami, ki raste v okolici Proseka: vinogradi prosečana
// belo vino iz grozdja te trte: piti prosečana

SSKJ²

proséktor -ja m (ẹ́)
star. obducent: delati v bolnišnici kot prosektor

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prosektúra -e ž (ȗ)
med. patološki oddelek: prepeljati truplo na prosekturo

SSKJ²

proselít in prozelít -a m (ȋ)
knjiž. nov, vnet privrženec, pristaš: postati proselit nove idejne smeri

SSKJ²

próseminár -ja m (ọ̑-ā)
šol. uvodni, pripravljalni seminar na univerzi: obiskovati proseminar

SSKJ²

próseminárski -a -o prid. (ọ̑-ā)
nanašajoč se na proseminar: proseminarska naloga; proseminarske vaje

SSKJ²

prosén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na proso: prosena slama; proseno zrno / prosena moka / proseni kruh; jesti proseno kašo

SSKJ²

proseníca -e ž (í)
prosena slama: na tleh se je sušila prosenica

SSKJ²

prosenják -a m (á)
star. proseni kruh: peči prosenjak

SSKJ²

prosénka -e ž (ẹ̄)
nar. užitna goba z rumenkasto rjavim klobukom; peščenka: nabirati prosenke
♦ zool. ptica selivka z zlato rjavimi pegami po temnem hrbtu, Pluvialis apricaria

SSKJ²

prosévati -am nedov. (ẹ́)
presevati: sonce komaj proseva skozi oblake / svetloba proseva vrhove dreves / skozi meglo proseva modrina neba / iz njegovih pisem proseva sreča

prosevajóč

-a -e:

prosevajoča svetloba

prosévan

-a -o:

oblaki, prosevani od sončnih žarkov

SSKJ²

proséven -vna -o prid. (ẹ̄)
preseven, prosojen: proseven oblak / prosevne barve

SSKJ²

prosílec -lca [prosiu̯ca tudi prosilca] m (ȋ)
kdor prosi: prosilcu ni mogel odreči / za delo se je prijavilo veliko prosilcev; odobriti kredit vsem prosilcem

SSKJ²

prosílen -lna -o prid. (ȋ)
knjiž. s katerim se prosi: prosilno pismo
♦ rel. prosilna molitev

SSKJ²

prosílka -e [prosiu̯ka tudi prosilka] ž (ȋ)
ženska, ki prosi: želja prosilke je bila izpolnjena / prosilka za stanovanje

SSKJ²

prosínec -nca m (ȋ)
star. januar: snežiti je začelo šele sredi prosinca / (meseca) prosinca so navadno klali

SSKJ²

prosíšče -a s (í)
njiva, na kateri je raslo proso: preorati prosišče; po prosišču se je razrasel visok plevel

SSKJ²

prósit medm. (ọ̑)
star., kot voščilo, zlasti pri pitju na zdravje: trčil je in rekel: prosit!

SSKJ²

prosítelj -a m (ȋ)
star. prosilec: ugoditi željam prositelja

SSKJ²

prosíti prósim nedov., próšen (ī ọ́)
1. izražati komu željo
a) da kaj da, naredi: prositi koga za časopis, denar, voz; lepo prositi; pisno prositi; kot boga te prosim / bolnik prosi malo vode / prositi za delo, nasvet, pomoč; soseda prosi, da bi prišel kdo pomagat / ekspr.: na kolenih te prosim; pri najinem prijateljstvu te prosim: ne hodi tja; prositi s solzami v očeh / na stara leta je prosil od hiše do hiše / kot vljudnostna fraza: prosim za besedo; vljudno prosim za odgovor; smem prositi za ples
b) da kdo postane deležen česa: prositi koga ljubezni, za ljubezen; mati ga je prosila odpuščanja za sina / v osmrtnicah prosimo tihega sožalja; kot vljudnostna fraza prosimo za razumevanje
2. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru:
a) prosim, odprite okno; prosim, oprostite, kje pa stanuje NN / elipt., pog.: prosim dve kavi; vozne listke, prosim; trg. žarg. prosim, že dobite / kot vljudnostni odgovor pri zahvali hvala. Prosim; kot vprašanje po nerazumljeni trditvi: prosim? Nisem dobro razumel; kako, prosim
b) prosim, tukaj imate; mi posodiš pero? Prosim; »Ančka!« »Prosim.«; smem vstopiti? Prosim, kar naprej
3. ekspr., v prislovni rabi poudarja povedano: prosim, ali se tako dela; imajo stanovanje, hišo in, prosim (vas) lepo, celo jahto
● ekspr. prositi za roko sosedove hčere zasnubiti jo; pog. ne daj se toliko prositi daj, naredi, kar se te prosi, brez pregovarjanja, moledovanja; pes zna prositi se zna postaviti v položaj, da ima prednji nogi dvignjeni; star. tako je trpel, da si je sam smrti prosil zelo, neznosno je trpel; preg. dokler prosi, zlata usta nosi

prosèč

-éča -e:

njegov pogled je bil proseč

proseče besede

prisl.: proseče gledati, reči

SSKJ²

prosjáčenje -a s (ā)
glagolnik od prosjačiti: preživljal se je s prosjačenjem / vsa prosjačenja za gradnjo nove stavbe so bila brezuspešna

SSKJ²

prosjáčiti -im nedov. (á ȃ)
1. prositi za denar, hrano: prosjačiti od hiše do hiše; prosjačiti na ulici
2. ekspr. ponižno prositi: ni hotel prosjačiti za službo / prosjačiti za ljubezen

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prosják -a m (á)
star. berač1: dati prosjaku jesti

SSKJ²

prosjáški -a -o prid. (á)
star. beraški: prosjaška malha / prosjaško kosilo

SSKJ²

prôskati -am nedov. (ȏ)
otr. prositi: otrok je proskal za igrače

SSKJ²

proskribíranec -nca m (ȋ)
knjiž. javni obsojenec, preganjanec: javno braniti proskribiranca

SSKJ²

proskribírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. javno obsoditi, preganjati: proskribirati politične nasprotnike

proskribíran

-a -o:

proskribirana oseba, sekta

SSKJ²

proskrípcija -e ž (í)
knjiž. javna obsodba, preganjanje: proskripcija idejnih nasprotnikov

SSKJ²

proskripcíjski tudi proskrípcijski -a -o prid. (ȋ; í)
nanašajoč se na proskripcijo: proskripcijski ukrepi / proskripcijska lista lista proskribiranih oseb

SSKJ²

prosláva -e ž (ȃ)
slavnostna prireditev, navadno v čast kake obletnice, praznika: udeležiti se proslave; prirediti proslavo; imeti na proslavi slavnostni govor; proslava ob tridesetletnici osvoboditve; odbor za proslavo

SSKJ²

proslavítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od proslaviti: proslavitev rojstnega dneva

SSKJ²

proslavíti -ím dov., proslávil (ī í)
1. z določenim dejanjem, prireditvijo izraziti veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: rojstvo prvega otroka je treba proslaviti / s svečano akademijo proslaviti stoletnico umetnikovega rojstva
2. narediti koga slavnega: proslaviti junaka, pesnika po vsej domovini; s tem delom je proslavil svoje ime; proslaviti se z junaštvi

proslávljen

-a -o in proslavljèn -êna -o:

proslavljena igralka

SSKJ²

proslávljanje -a s (á)
glagolnik od proslavljati: proslavljanje jubilejev; proslavljanje prvega maja / pesnikovo proslavljanje domovine

SSKJ²

proslávljati -am nedov. (á)
1. z določenim dejanjem, prireditvijo izražati veselje, spoštovanje ob pomembnem dogodku ali ob spominu nanj: proslavljati desetletnico poroke, zmage; proslavljati opravljeni izpit / po vsej Sloveniji bodo proslavljali stoletnico umetnikovega rojstva
2. delati koga slavnega: s temi dejanji proslavljajo tudi domovino; proslavljati se z junaštvi
3. knjiž. izražati splošno priznanje velike vrednosti, veljave; slaviti: vsi so ga proslavljali zaradi tega dejanja; v pesmih proslavljati domovino

proslavljajóč

-a -e:

proslavljajoč obletnico mature, so se napili

proslávljan

-a -o:

njena toliko proslavljana lepota

SSKJ²

proslúl -a -o [prosluu̯] prid. (ȗ ú) zastar.
1. razvpit, zloglasen: atentat na proslulega policijskega agenta; proslul po surovosti
2. slovit, znan: prosluli učenjaki

SSKJ²

prósnica1 -e ž (ọ̑)
zool. majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija ali julija, Amphimallon solstitialis: ličinka prosnice

SSKJ²

prosníca2 -e ž (í)
nar. vzhodno deska ali tram v stropu: ena od prosnic se je zlomila / lesene prosnice v stropu
// nav. mn. neometan lesen strop: nizka kmečka soba s prosnicami

SSKJ²

prósnik -a m (ọ̑)
zool. majhna ptica pevka s črno glavo in široko belo liso na vratu, Saxicola torquata:

SSKJ²

prosó -á s, daj., mest. ed. prôsu in prósu (ọ̑)
enoletna kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz pecljatih klaskov, ali njeno seme: sejati, žeti proso; phati, tolči proso; ptiči so pozobali proso; bil je kot strašilo v prosu; živi brez skrbi kot vrabec v prosu
♦ agr. meti proso

SSKJ²

prósocialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je, se navdušuje za socializem: prosocialistični časopis; prosocialistična stranka, vlada / prosocialistična usmerjenost

SSKJ²

prosójen -jna -o prid. (ọ̄)
1. ki deloma prepušča svetlobo: prosojen papir; zavese so prosojne / prosojna meglica / ekspr. prosojna koža bolnikovega obraza / ekspr. njegove shujšane, prosojne roke so omahnile na odejo
♦ tisk. prosojna predloga diapozitiv, barvni film, ki se uporablja za reprodukcijo stavka
// ekspr. jasen, čist: prosojno ozračje / prosojen dan
2. ekspr. ki se da z lahkoto doumeti, spregledati: preprosti, popolnoma prosojni stavki / njegova namera je prosojna

prosójno

prisl.:

prosojno tanke zavese

SSKJ²

prosójnica -e ž (ọ̑)
1. prosojna folija, ki se uporablja za prikazovanje besedila, slike z grafoskopom: pripravljati prosojnice; stran slovarja je fotokopirala na prosojnico
2. vsaka od strani računalniške predstavitve, namenjene projekciji: elektronske prosojnice; program za izdelavo prosojnic

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prosójnost -i ž (ọ̄)
lastnost, značilnost prosojnega: prosojnost tkanine, vode / ekspr. prosojnost belega vratu

SSKJ²

prósovjétski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
nekdaj ki je, se navdušuje za Sovjetsko zvezo: prosovjetska vlada / prosovjetska politika

SSKJ²

prospèh tudi prospéh -éha m (ȅ ẹ́; ẹ̑)
star. razvoj, razcvet: zavzemati se za prospeh družbe; prospeh gospodarstva

SSKJ²

prospékcija -e ž (ẹ́)
geol. ogled, pregled zemljišča z namenom ugotoviti nahajališče rude, vode: opraviti prospekcijo / geol. žarg. prospekcija na uran

SSKJ²

prospékt -a m (ẹ̑)
1. reklami, obvestilu namenjen list, brošura s podatki, slikami
a) o kraju, pokrajini: dobiti prospekte v turističnem uradu; prospekt Bleda / turistični prospekti
b) o izdelku, podjetju: založba je razposlala prospekt letošnjih izdaj; zahtevati prospekt za pohištvo, o pohištvu
2. zastar. pogled, razgled2: prospekt z vrha je bil čudovit; prospekt na morje
3. zlasti v ruskem okolju široka, ravna velemestna ulica: sprehajati se po prospektu / Nevski prospekt v Sankt Peterburgu
♦ gled. platno z naslikanim ozadjem

SSKJ²

prospéktor -ja m (ẹ́)
knjiž. rudosledec: prospektorji so iskali rudna nahajališča / geolog prospektor

SSKJ²

prosperírati -am nedov. (ȋ)
razvijati se, uspevati: prosperirati na gospodarskem področju / v boju bodo prosperirali najbolj hrabri

SSKJ²

prosperitéta -e ž (ẹ̑)
razvoj, razcvet: pospeševati prosperiteto; prosperiteta industrije, kmetijstva / gospodarska prosperiteta

SSKJ²

prospévati -am nedov. (ẹ́)
zastar. razvijati se, uspevati: poljedelstvo dobro prospeva / nekatere rastline prospevajo samo v mokri zemlji

SSKJ²

pròst prôsta -o stil. -ó prid., prostêjši in prôstejši (ȍ ó)
1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement
// s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote
2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov
3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan samski stan
// ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; prosta programska oprema; ta programski paket je prost / prosti dostop odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv
4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste
5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine
6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge
7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta
8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival
9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu
10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal
11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak
● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje
♦ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; jezikosl. prosti stavek stavek z enim povedkom; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pisni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge

prôsto

stil. prostó prisl.:

prosto se gibati

prosto razpolagati z denarjem

prosto stoječa kad

(navajati) prosto po Prešernu

●

govoriti prosto brez pisne priprave, predloge

♦

šport. plavati sto metrov prosto plavati v kateremkoli slogu, navadno kravl; premet prosto premet brez hipne opore na rokah

prôsti

-a -o, v predložni zvezi prôsti in prósti sam.:

užival je spoštovanje pri prostih in učenih

srečno so prišli na prosto ven

ležati na prostem zunaj

muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje

predstava na prostem

/ dati komu prôsto in prostó

SSKJ²

prosták -a m (á)
1. ekspr. prostaški človek: s takimi prostaki nočem več govoriti / kot psovka prostak pijani
2. star. preprost, neizobražen človek: učenjaki in prostaki
3. star. navadni vojak: degradirali so ga v prostaka / vojak prostak

SSKJ²

prostákinja -e ž (á)
ekspr. prostaška ženska: veljala je za prostakinjo

SSKJ²

prostáščina -e ž (ā)
knjiž. prostaštvo: bila je žrtev moževe prostaščine / ekspr. duhovna prostaščina

SSKJ²

prostáški -a -o prid.(á)
ki se vede, govori žaljivo, nedostojno, nemoralno: spet je bil zelo prostaški; prostaška ženska / prostaški izrazi; prostaške šale; njegovo obnašanje je prostaško

prostáško

prisl.:

prostaško govoriti

SSKJ²

prostáštvo -a s (ȃ)
lastnost, značilnost prostaškega: prostaštvo tega človeka ga odbija; plemenitost in prostaštvo / prostaštvo njegovih besed ga je prizadelo
// prostaško dejanje ali ravnanje: njegovih prostaštev ni mogla pozabiti

SSKJ²

próstata -e ž (ọ̑)
anat. žleza pri moškem, ki proizvaja semensko tekočino in jo izloča v sečnico, obsečnica: hipertrofija prostate / operirati koga na prostati

SSKJ²

prostiráča -e ž (á)
zastar. preproga: tla so bila prekrita z debelimi prostiračami / predposteljne prostirače

SSKJ²

prostírati -am nedov. (ī ȋ)
star. razprostirati, razgrinjati: dekle je prostiralo prte / hrasti prostirajo veje nad potjo; pred njim so se prostirala polja

SSKJ²

prostitúcija -e ž (ú)
1. opravljanje spolnih odnosov za plačilo: prepovedati prostitucijo; ukvarjati se s prostitucijo
2. ekspr., navadno s prilastkom pojav, da se odpoveduje načelom, idealom zaradi materialnih koristi: politična prostitucija; prostitucija v umetnosti

SSKJ²

prostituíranec -nca m (ȋ)
ekspr. kdor je prostituiran: med otroki je bilo dosti prostituirancev / izsiljevalci, oderuhi in prostituiranci

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prostituírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
1. opravljati spolne odnose za plačilo: dekle se je že zgodaj prostituiralo
2. ekspr. odpovedovati se načelom, idealom zaradi materialnih koristi: kot umetnik se je prostituiral

prostituírati

knjiž.

delati, povzročati, da se kdo prostituira:

prostituirati revna dekleta

/ prostituirati svoj talent

SSKJ²

prostitút -a m (ȗ)
moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: skupina prostitutk in prostitutov / moški prostituti

SSKJ²

prostitútka -e ž (ȗ)
ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: postala je prostitutka; pristaniške, velemestne prostitutke; prostitutke po bordelih; cena prostitutke

SSKJ²

prosto... prvi del zloženk
nanašajoč se na prost: prostonosen, prostoročen, prostosrčen, prostotrosnica

SSKJ²

prostocarínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na trgovanje, pri katerem ni treba plačati carine: odbor je izrazil podporo sklenitvi prostocarinskega sporazuma; razvoj prostocarinske dejavnosti; prostocarinska prodaja, trgovina / prostocarinska prodajalna v kateri se tuje blago kupuje brez plačila carine; prostocarinsko območje

SSKJ²

prostočásen -sna -o prid. (á)
nanašajoč se na čas, s katerim človek lahko razpolaga sam: prostor za prostočasne dejavnosti; prostočasne delavnice za mlade; sejem prostočasnih vozil

SSKJ²

prostodúšen -šna -o prid.(ū ȗ)
ki govori, ravna odkrito, iskreno, brez pomislekov: bil je prostodušen / prostodušen nasmeh

prostodúšno

prisl.:

prostodušno povedati

SSKJ²

prostodúšnost -i ž (ū)
lastnost, značilnost prostodušnega človeka: vsi so se čudili njegovi prostodušnosti

SSKJ²

prostolás in prostolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
star. ki ima razpletene, razpuščene lase: prostolasa je stala pred ogledalom

SSKJ²

prostolístnica -e ž (ȋ)
nav. mn., bot. prostovenčnica

SSKJ²

prostomíseln -a -o [prostomisələn in prostomisəln] prid. (ȋ)
zastar. svobodomiseln: člani prostomiselnega društva

SSKJ²

prostomíslec -a [prostomisləc] m (ȋ)
zastar. svobodomislec: nazori prostomislecev

SSKJ²

prostonároden -dna -o prid. (á)
zastar. ljudski: postaviti jezik na temelj prostonarodne govorice / prostonarodni pisatelj

SSKJ²

prostonôsen -sna -o prid. (ó ō)
arhit., v zvezi prostonosne stopnice stopnice, pritrjene, vpete samo na eni strani:

SSKJ²

prostopášen -šna -o prid. (ā)
zastar. razuzdan, razvraten: prostopašno življenje

SSKJ²

prôstor -óra m (ó ọ́)
1. kar je nesnovno, neomejeno in v čemer telesa so, se premikajo: filozofi razlagajo prostor različno; prostor in čas / neskončen, vesoljski prostor
2. z najmanj eno točko, ploskvijo določen del tega: prostor okoli hiše je od tu dobro viden; prostor med zemljo in luno / hitro se orientira v prostoru / imeti strah pred odprtim, zaprtim prostorom; publ. letalo je kršilo zračni prostor
3. s stenami, ploskvami omejen del tega
a) kot enota za določen namen, zlasti v zgradbi: ogrevati, opremiti, prezračiti prostor; preiskali so vse prostore od kleti do podstrešja; iz sosednjega prostora je bilo slišati razburjene glasove; kuhinja, soba in drugi prostori / bivalni, stanovanjski prostori; delovni, klubski, poslovni prostor; šolski prostori; prostori galerije so že premajhni; prostor za sestanke / z oslabljenim pomenom: stanuje v kletnih prostorih v kleti; sestanek bo v prostorih šole v šoli
b) kot enota v čem sploh: podzemni rov se je razširil v visok prostor, poln kapnikov; prostor v valju meri pet kubičnih decimetrov
4. del zemeljske površine glede na prisotnost česa, kak namen: prostor meri nekaj hektarov; iskati nenaseljen, primeren prostor; na tem prostoru bo novo naselje / parkirni, tržni prostor / kupiti prostor na pokopališču / publ. razvoj umetnosti v srednjeevropskem prostoru v Srednji Evropi / kot ukaz psu prostor
// del kake površine sploh glede na prisotnost česa, kak namen: položiti knjigo na prejšnji prostor; ostal je na svojem prostoru, skrit za zaveso
5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe: odstopiti komu svoj prostor v avtobusu; rezervirati dva prostora v gledališču; presesti se na prostor pri oknu
6. ed. potrebni del česa, ki komu, čemu omogoča nahajanje, bivanje kje: na polici, v avtomobilu je še dovolj prostora; prtljaga zavzema preveč prostora / dati, narediti komu prostor umakniti se mu / v hotelu je še nekaj prostora; zaradi pomanjkanja prostora šola ne more sprejeti vseh prosilcev; pren. v naši družbi ni prostora za take ljudi; v njenem srcu ni prostora za sovraštvo
// za sporočanje potrebni, uporabljivi del površine: revija je ves prostor namenila obravnavi tega vprašanja; na razglednici ni dosti prostora
7. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom kar je določeno z obstajanjem tega, kar izraža prilastek: v naš gospodarski, idejni prostor segajo različni vplivi / ta dogodek je zelo razgibal slovenski kulturni prostor slovensko kulturo, kulturno življenje; pisatelj opisuje življenjski prostor meščanov življenje, življenjsko okolje
● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum povečati možnosti; ekspr. tudi on bi rad dobil svoj prostor na soncu primerno, ugodno mesto, položaj v življenju, med ljudmi
♦ biol. medcelični prostor; življenjski prostor v katerem živijo živali in rastline v enakih življenjskih razmerah; fiz. breztežnostni prostor; prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; geom. evklidični prostor množica točk z lastnostjo, da je kvadrat razdalje katerihkoli dveh točk izražen z vsoto kvadratov razlik vseh istoimenskih koordinat točk v pravokotnem premočrtnem koordinatnem sistemu; mat. prostor skupnost elementov in odnosov med njimi; navt. ladijski prostor ladijska prostornina, namenjena za tovor, merjena v netoregistrskih tonah; rad. režijski prostor; strojn. kompresijski prostor najmanjši prostor v valju, ko je bat v skrajni legi; šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; teh. zgorevalni prostor prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin; um. dvoranski prostor; voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo; manevrski prostor ozemlje, ki omogoča razporejanje in premikanje velikih vojaških enot; mrtvi prostor prostor, ki ga zaradi naravne ali umetne ovire ni mogoče obstreljevati

SSKJ²

prostórček -čka m (ọ̑)
nav. ekspr. manjšalnica od prostor: iskati prazen prostorček; odpočili so se na lepem prostorčku v gozdu / za to sobo je še en prostorček / pridobiti si prostorček v dekletovem srcu

SSKJ²

prostóren -rna -o prid., prostórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki ima sorazmerno veliko prostora: prostorna dvorana je bila polna; priti s prostorno torbo / prostoren trg, vrt
2. prostorski: prostorne razsežnosti / prostorna razporeditev

prostórno

prisl.:

prostorno ločiti

biti prostorno omejen

SSKJ²

prostórje -a s (ọ̑)
knjiž. več prostorov, prostori: prazno prostorje v novi zgradbi / vesoljska prostorja; pren. prostorje domišljije

SSKJ²

prostornína -e ž (ī)
1. velikost prostora: izračunati prostornino; prostornina bazena, sobe
♦ fiz. prostornina plina; geom. prostornina kocke, valja; navt. ladijska prostornina velikost prostora, ki ga zavzemajo tovor, stroji, posadka, potniki; strojn. delovna prostornina motorja gibna prostornina; gibna prostornina ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju
2. zastar. prostor: ogledati si podzemeljske prostornine / prostornina za igre

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prostornínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prostornino: prostorninska enota, mera; prostorninsko razmerje pri plinih / prostorninska stiska v šolah prostorska stiska
♦ fiz. prostorninski raztezek povečanje prostornine; les. prostorninski les les, ki se meri zložen v skladovnico; prostorninski meter enota za merjenje lesa glede na prostornino

SSKJ²

prostórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost prostornega: prostornost sobe / slika daje vtis prostornosti

SSKJ²

prostorôčen in prostoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
1. narejen s prosto roko, brez pripomočkov: prostoročna risba / prostoročno risanje
2. pri uporabi, izvajanju katerega so roke proste za druga opravila: prostoročni telefon; prostoročna naprava, slušalka / prostoročno klicanje, telefoniranje / prostoročno odklepanje in zaklepanje vozila; prostoročno upravljanje s strojem / prostoročna vožnja s kolesom pri kateri se krmila ne drži z nobeno roko

prostorôčno

in prostoróčno prisl.:

prostoročno narejena keramika

SSKJ²

prostórski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na prostor: prostorski odnosi; prostorska razporeditev / sposobnost prostorskega predstavljanja / prostorsko urejanje naselij / prostorska omejenost ozemlja / prostorska stiska
♦ geom. prostorska geometrija geometrija, ki se ukvarja s prostorskimi tvorbami; stereometrija; prostorska krivulja krivulja, katere točke niso na isti ravnini; prostorska tvorba geometrijska tvorba, katere elementi niso vsi na isti ravnini; min. prostorska mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi ali njen grafični prikaz; rad. prostorski val radijski val, ki se širi od oddajne do sprejemne antene nad zemeljskim površjem; urb. prostorsko planiranje

prostórsko

prisl.:

prostorsko oblikovati, predstaviti

prostorsko ločen, oddaljen

SSKJ²

prostórskoinformacíjski -a -o prid. (ọ̄-ȋ)
nanašajoč se na informacije o prostoru: prostorskoinformacijski sistem; prostorskoinformacijska enota

SSKJ²

prostórskost -i ž (ọ̄)
knjiž. značilnost prostorskega: prostorskost predmetov; časovnost in prostorskost / pojmovati materijo kot čisto prostorskost

SSKJ²

prostosléd -a m (ẹ̑)
pravn., nekdaj prostor, na katerem je dovoljeno iskanje rudnine:

SSKJ²

prostosŕčen -čna -o prid. (ȓ)
knjiž. preprost, odkritosrčen: prostosrčen človek; biti zelo prostosrčen

prostosŕčno

prisl.:

prostosrčno hvaliti

prostosrčno misleč človek

SSKJ²

prostosŕčnost -i ž (ȓ)
knjiž. preprostost, odkritosrčnost: hribovska prostosrčnost

SSKJ²

prostóst -i ž (ọ̑)
stanje, lastnost prostega:
a) počitnice so, zdaj bomo uživali prostost; lepi dnevi prostosti so hitro minili
b) ljudje imajo, uživajo popolno prostost / ker se ni dobro učil, mu je oče omejil prostost / dati, odvzeti komu prostost / braniti se s prostosti; izpustiti osumljenca na prostost
● boriti se za prostost domovine za svobodo; vznes. prinesti prostost še neosvobojenim bratom osvoboditi jih
♦ ekon. kovna prostost nekdaj pravica državljanov, da jim državna kovnica naredi iz kovine, ki so jo prinesli sami, ustrezno število kovancev; pravn. protipraven odvzem prostosti protipravna omejitev svobode gibanja

SSKJ²

prostósten -tna -o prid. (ọ̑)
knjiž. nanašajoč se na prostost: prostostni občutek
♦ pravn. prostostna kazen kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v zavodu za prestajanje kazni zapora

SSKJ²

prostostojèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki stoji samostojno, ima lastno podlago, oporo: prostostoječi gospodinjski aparati; prostostoječi hladilnik; prostostoječi kip

SSKJ²

prostotrgovínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prosto trgovino: prostotrgovinski sporazum; prostotrgovinsko območje; prostotrgovinska združenja

SSKJ²

prostotrósnica -e ž (ọ̑)
nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi na trosnih podstavkih, Basidiomycetes: zaprtotrosnice in prostotrosnice

SSKJ²

prostotŕžen -žna -o prid. (r̄)
prostotrgovinski: prostotržni sporazum; regionalna prostotržna območja

SSKJ²

prostovênčnica -e ž (ȇ)
nav. mn., bot. rastline, ki nimajo zraslih venčnih listov, Dialypetalidae: cvetno odevalo pri prostovenčnicah

SSKJ²

prostovóljec -jca m (ọ̑)
kdor se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje: prostovoljci so stopili iz vrste; iskati prostovoljce za nevarno delo
// kdor stopi prostovoljno v vojsko: prostovoljci so takoj dobili orožje; četa prostovoljcev; boriti se kot prostovoljec / enoletni prostovoljec v stari Avstriji vojaški obveznik, ki mu je zaradi izobrazbe dovoljen enoletni vojaški rok

SSKJ²

prostovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄)
ki temelji na svobodni volji, ne pa na prisili, obveznosti: prostovoljna odločitev; udeležba je prostovoljna / da se ne bi predali sovražniku, so se odločili za prostovoljno smrt; s prostovoljnim delom zgraditi kulturni dom / pobirati prostovoljne prispevke / prostovoljno gasilsko društvo
♦ šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine

prostovóljno

prisl.:

prostovoljno narediti, se odločiti

SSKJ²

prostovóljiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑)
biti prostovoljec, opravljati prostovoljsko delo: dve leti je prostovoljila na šoli v neki afriški vasi; prostovoljiti kot zdravnik

SSKJ²

prostovóljka -e ž (ọ̑)
ženska, ki se prostovoljno odloči, prijavi za določeno delo, dejanje: prostovoljke so takoj odšle na delo; skupina prostovoljk / bolničarka prostovoljka
// ženska, ki stopi prostovoljno v vojsko: boja se je udeležila kot prostovoljka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prostovóljnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost prostovoljnega: prostovoljnost odločitve / spoštovati načelo prostovoljnosti

SSKJ²

prostovóljski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prostovoljce ali prostovoljstvo: stopiti v prostovoljsko četo / prostovoljski rok

SSKJ²

prostovóljstvo -a s (ọ̑)
pojav ali dejstvo, da je kdo prostovoljec: biti ponosen na sinovo prostovoljstvo / njegovo dvomesečno prostovoljstvo se je bližalo koncu

SSKJ²

prostozidár -ja m (á)
zgod. pripadnik prostozidarstva: emblem prostozidarjev

SSKJ²

prostozidárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na prostozidarje ali prostozidarstvo: prostozidarsko gibanje / prostozidarska loža osnovna organizacijska enota prostozidarjev

SSKJ²

prostozidárstvo -a s (ȃ)
zgod. liberalno svetovnonazorsko gibanje, nastalo v začetku 18. stoletja: prostozidarstvo na Slovenskem

SSKJ²

prostrán -a -o prid. (ā á)
ki ima veliko ploskovno razsežnost: gozd je zelo prostran; prostrana ravnina; lepa in prostrana vas / ekspr. sprejel ga je v prostrani sobi veliki, prostorni / ekspr. vsa prostrana domovina

SSKJ²

prostránost -i ž (á)
lastnost, značilnost prostranega: prostranost gozdov, pokrajine / prostranost vesolja / ekspr. izgubiti se v neskončni prostranosti

SSKJ²

prostránstvo -a s (ȃ)
prostran, obširen svet, prostor: nenaseljena prostranstva v Sibiriji; to so še neraziskana prostranstva
// lastnost, značilnost takega sveta, prostora: nepregledno prostranstvo oceana / ekspr. izgubil se je v prostranstvu teme

SSKJ²

prostréti -strèm dov., prostŕl (ẹ́ ȅ)
star. razprostreti, razgrniti: prostreti prt / otrok je prostrl roke k materi razširil

prostŕt

-a -o:

preproga, prostrta pred kaminom

SSKJ²

prosvéta -e ž (ẹ̑)
1. poučitev, izobrazba koga, da bi mislil, delal brez predsodkov, razumno: prizadevati si za prosveto / ljudska, zdravstvena prosveta / širiti prosveto na vasi
2. dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo, izobraževanjem: delati v prosveti; sredstva za prosveto so zagotovljena

SSKJ²

prosvétar tudi prosvetár -ja m (ẹ̑; á)
šol. žarg. prosvetni delavec: strokovno posvetovanje prosvetarjev

SSKJ²

prosvétarka tudi prosvetárka -e ž (ẹ̑; á)
šol. žarg. prosvetna delavka: kot prosvetarka je delovala po Sloveniji

SSKJ²

prosvétarski tudi prosvetárski -a -o prid. (ẹ̑; á)
nanašajoč se na prosvetarje: prosvetarski sestanki

SSKJ²

prosvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prosveto:
a) prosvetno delo, življenje / prosvetni dom; kulturno-prosvetno društvo
b) prosvetna služba je težka / prosvetni delavec
♦ ped. prosvetno-pedagoška služba nekdaj strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu

SSKJ²

prosvetítelj -a m (ȋ)
kdor koga prosvetljuje: narodni buditelj in prosvetitelj / slovanska prosvetitelja Ciril in Metod

SSKJ²

prosvetíteljski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prosvetitelje: prosvetiteljsko delovanje / prosvetiteljska doba razsvetljenska doba

SSKJ²

prosvetlíti -ím dov., prosvétli in prosvêtli; prosvétlil (ī í)
s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: prosvetliti delavce, kmete / zdravstveno prosvetliti

prosvetljèn

-êna -o:

prosvetljeni narodi

●

prosvetljeni absolutizem razsvetljeni absolutizem

SSKJ²

prosvetljênec -nca m (é)
razsvetljenec: enciklopedisti in prosvetljenci

SSKJ²

prosvetljênost -i ž (é)
značilnost prosvetljenega človeka: visoka stopnja prosvetljenosti / doseči zdravstveno prosvetljenost

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prosvetljênski -a -o prid. (é)
razsvetljenski: prosvetljenska miselnost / prosvetljensko obdobje

SSKJ²

prosvetljênstvo -a s (ē)
razsvetljenstvo: ideje prosvetljenstva / prosvetljenstvo in predromantika

SSKJ²

prosvetljeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prosvetljevanje: prosvetljevalna vloga knjige / knjiž. prosvetljevalni proces

SSKJ²

prosvetljevánje -a s (ȃ)
glagolnik od prosvetljevati: prosvetljevanje podeželskega prebivalstva / zdravstveno prosvetljevanje

SSKJ²

prosvetljeváti -újem nedov. (á ȗ)
s poučevanjem, izobraževanjem prizadevati si, da bi kdo mislil, delal brez predsodkov, razumno: prosvetljevati kmečko prebivalstvo / zdravstveno prosvetljevati

SSKJ²

prosvétnik -a m (ẹ̑)
knjiž. prosvetni delavec: zbrali so se vsi prosvetniki kraja

SSKJ²

proščênje -a s (é)
v krščanskem okolju praznovanje godu zavetnika cerkve: v nedeljo bo pri podružnični cerkvi proščenje / iti na proščenje

SSKJ²

proščênjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na proščenje: proščenjsko slavje / proščenjska nedelja

SSKJ²

próšek -a m (ọ̑)
sladko vino, navadno iz posušenih grozdnih jagod: steklenica prošeka / dalmatinski prošek

SSKJ²

próšenje -a s (ọ́)
glagolnik od prositi: brez prošenja jim je dal hrane in pijače; dolgo prošenje

SSKJ²

prôšlost -i ž (ó)
zastar. preteklost: prošlost in sedanjost / živel je ob spominih na prošlost

SSKJ²

prôšnja -e ž (ó)
želja, izražena komu, da kaj da, naredi: izpolniti prošnjo; ne odreci mi te prošnje; ustregel je ženini prošnji; prišla je k nam z nenavadno prošnjo / urad mu je prošnjo odklonil, zavrnil, ekspr. odbil; pozitivno, ugodno rešiti prošnjo; upokojili so ga na njegovo prošnjo / kot vljudnostna fraza: imam majhno prošnjo, upam, da jo boste izpolnili; obračam se na vas s prošnjo, da mi pomagate / ekspr. neme prošnje njenih oči / z vztrajnimi prošnjami je dosegel, kar je hotel
// sestavek, namenjen uradnemu organu, da komu kaj da, naredi: kolkovati prošnjo; napisati, odposlati prošnjo; prošnja za kredit, pomilostitev / raztrgati prošnjo / kot vljudnostna fraza v zvezi z vašo prošnjo vam sporočamo
● ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali
♦ adm. vložiti prošnjo

SSKJ²

prôšnji -a -e prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na prošnjo: narediti več prošnjih poti po uradih
♦ rel. prošnji dnevi trije dnevi pred vnebohodom; prošnja procesija procesija, navadno za dobro letino, 25. aprila in na prošnje dneve

SSKJ²

prôšnjica1 -e ž (ó)
ekspr. manjšalnica od prošnja: izpolnili so ji vsako prošnjico

SSKJ²

prošnjíca2 -e ž (í)
star. prosilka: žalostni obrazi prošnjic

SSKJ²

prošnjík -a m (í)
star. prosilec: ustreči prošnjiku / za vsako izpraznjeno mesto se je javilo več prošnjikov

SSKJ²

pròšt prôšta m (ȍ ó) rel.
1. predstojnik kapitlja: kanoniški seji je načeloval prošt; prošt in kanoniki / stolni prošt
2. naslov za predstojnika pomembnejše župnije: metliški prošt

SSKJ²

proštíja -e ž (ȋ)
hiša, namenjena za prebivanje prošta: zidati proštijo; stanovati v proštiji

SSKJ²

proštíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na proštijo: proštijski vhod / proštijska cerkev

SSKJ²

prót -a m (ọ̑)
šiba, palica: odrezati v grmu prot; natepsti otroka s protom; leskov, vrbov prot / košare iz prota iz protja / ribiški prot ribiška palica
♦ zool. suhi prot žuželka paličastega telesa, brez kril; paličnjak

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

próta -e in -a m (ọ̑)
protojerej: pogreb je vodil prota

SSKJ²

protagoníst -a m (ȋ)
1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb v gledališkem, literarnem delu: protagonist filma je znan športnik; protagonisti romana
♦ gled. igralec s pomembno, vidno vlogo
2. publ., z rodilnikom vodilni človek, skupina sploh: protagonisti konference, revolucije / protagonist novih odnosov je mladina

SSKJ²

protagonístka -e ž (ȋ)
1. vsaka od glavnih, osrednjih oseb ženskega spola v gledališkem, literarnem delu: odlična igra obeh protagonistk
2. publ., z rodilnikom vodilna ženska, skupina sploh: protagonistka domače sodobne umetnosti / protagonistke večera

SSKJ²

protaktínij -a m (í)
kem. redka, težka radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Pa:

SSKJ²

protamín -a m (ȋ)
biol., kem. enostavna bazična beljakovina v celičnem jedru: protamini in histoni

SSKJ²

prótast -a -o prid. (ọ̑)
ki je iz protja: star protast kovček
♦ min. protasta rudnina rudnina, ki ima zrna razporejena v eni smeri in debela od 3 do 4 mm

SSKJ²

proteáza -e ž (ȃ)
biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj beljakovin in podobnih snovi: delovanje proteaz / encimi proteaze

SSKJ²

proteín -a m (ȋ)
biol., kem. beljakovina, sestavljena samo iz aminokislin: rastlinski, živalski proteini; pomanjkanje proteinov v organizmu

SSKJ²

proteínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na protein: proteinska molekula
♦ agr. proteinska krmila

SSKJ²

prótej -a m (ọ̑)
zool. človeška ribica, proteus: gojiti proteje v laboratorijih

SSKJ²

prótejski -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. sposoben spreminjati svojo obliko, videz: protejska narava človeka / umetnost je protejska

SSKJ²

protékcija -e ž (ẹ́)
1. navadno neupravičena prednost, ugodnost: zadnji pride in prvi dobi, to je protekcija; imeti protekcijo pri direktorju, učitelju
2. knjiž. pokroviteljstvo, podpora vplivne, visoke osebe z namenom, da dobi kdo glede na druge prednost, ugodnost: iskati protekcijo; ni uspel kljub zelo vplivnim protekcijam

SSKJ²

protékcijski in protekcíjski -a -o prid. (ẹ́; ȋ)
nanašajoč se na protekcijo: odklanjati protekcijske metode / protekcijsko imenovanje

SSKJ²

protekcionáštvo -a s (ȃ)
slabš. pojav, da kdo ima, uživa protekcijo: boriti se proti protekcionaštvu; klikarstvo in protekcionaštvo

SSKJ²

protekcioníst -a m (ȋ)
pristaš protekcionizma: pravi, tipični protekcionisti; ambicije protekcionistov / kmetijski protekcionisti

SSKJ²

protekcionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na protekcioniste ali protekcionizem: protekcionistični ukrepi; protekcionistična politika / protekcionistična carina zaščitna carina

SSKJ²

protekcionízem -zma m (ī)
knjiž. dajanje, uživanje protekcije: boriti se proti protekcionizmu; protekcionizem in diskriminacija
♦ ekon. politika, ki ščiti domače proizvajalce pred tujimi s carino, prepovedmi

SSKJ²

protektírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. na novo nanašati plast gume na obod avtomobilskega plašča: protektirati avtomobilske gume

SSKJ²

protéktor -ja m (ẹ́)
knjiž. pokrovitelj, zaščitnik: iskati vplivne protektorje / protektor šole
♦ teh. zunanja gumena plast avtomobilskega plašča, ki ščiti nosilno ogrodje

SSKJ²

protektorát -a m (ȃ)
polit. na mednarodni pogodbi temelječe pokroviteljstvo, (delna) oblast ene države nad drugo ali nad določenim ozemljem: dobiti, imeti protektorat; gospodarsko, vojaško slabotna država je morala sprejeti protektorat; biti pod protektoratom
// država, ozemlje pod takim pokroviteljstvom, (delno) oblastjo: nekdanji protektorat je postal samostojna država

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

protéktorski -a -o prid. (ẹ́)
knjiž. pokroviteljski, zaščitniški: protektorska vloga / ekspr. protektorski nasmeh

SSKJ²

protést -a m (ẹ̑)
javno izraženo nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protest jih je presenetil; kljub protestom so nadaljevali delo; končati govor s protestom; množičen protest; ogorčen, oster protest; politični, socialni protesti; protest delavcev, organizacije; protest zaradi nasilja, proti nasilju; ekspr. izjava je povzročila vihar protestov / sprejeti odločitev brez protesta; v znak protesta zapustiti zborovanje / časopisi objavljajo proteste; poslati komu protest / ta film je protest proti vojni; tudi molk je protest
♦ fin. menični protest uradna potrditev, da menica ni bila plačana ali akceptirana; polit. protest uradno sporočilo, s katerim izrazi država drugi državi v zvezi z določenim njenim dejanjem, namenom svoje nasprotovanje, nezadovoljstvo

SSKJ²

protestánt in protestànt -ánta m, im. mn. tudi protestántje (ā á; ȁ á)
pripadnik protestantske vere: protestanti in katoličani

SSKJ²

protestántika -tik s mn., daj. protestántikam, mest. protestántikah, or. protestántikami (á ȃ, daj., mest., or. á)
lit. dela protestantskih piscev ali razprave o njih: izdati slovenska protestantika

SSKJ²

protestantízem -zma m (ī)
krščanska vera, ki priznava Sveto pismo za edino versko avtoriteto: kalvinizem, luteranstvo in druge smeri protestantizma; razkol med katolištvom in protestantizmom
// nazor, ideologija, ki temelji na taki veri: vpliv protestantizma na narodno zavest

SSKJ²

protestántka -e ž (ā)
pripadnica protestantske vere: na njegovo željo je postala protestantka

SSKJ²

protestántovski -a -o prid. (á)
protestantski: protestantovski duhovnik / protestantovske dežele

SSKJ²

protestántski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na protestante ali protestantizem: protestantski duhovnik / slovenski protestantski pisci / baptisti, metodisti in druge protestantske cerkve
♦ rel. protestantska vera krščanska vera, ki priznava Sveto pismo za edino versko avtoriteto

SSKJ²

protestántstvo -a s (ā)
protestantizem: razširjevalci protestantstva

SSKJ²

protésten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na protest: protestna izjava; protestno zborovanje / protestni pesnik; protestne pesmi
♦ polit. protestna nota

protéstno

prisl.:

protestno zapustiti sejo

SSKJ²

protestíranje -a s (ȋ)
glagolnik od protestirati: protestiranje proti vojni

SSKJ²

protestírati -am nedov. in dov. (ȋ)
javno izražati nasprotovanje čemu, nezadovoljstvo s čim: protestirati zaradi nasilja, krivičnega sklepa; protestirati proti oboroževanju; protestirati na seji; protestirati z bojkotom, odhodom; glasno, odločno, pisno protestirati / tako je odločeno. Protestiram
♦ fin. protestirati menico uradno potrditi, da menica ni bila plačana ali akceptirana

SSKJ²

protéstnica -e ž (ẹ̑)
ženska, ki protestira: transparent protestnice; zahteve protestnic

SSKJ²

protéstnik -a m (ẹ̑)
kdor protestira: skupina protestnikov se je zbrala na trgu / pesniški protestniki

SSKJ²

protétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na protetiko: protetična dela / protetični oddelek
♦ jezikosl. protetični glas soglasnik, navadno j ali v, ki se pojavlja pred samoglasnikom na začetku besede

SSKJ²

protétika -e ž (ẹ́)
1. veda o protezah: strokovnjak za protetiko / zobna protetika
2. pog. protetični oddelek: poslati koga na protetiko
3. protetični pripomočki: izdelovati protetiko

SSKJ²

próteus -a m (ọ̑)
zool. repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah krasa, človeška ribica: raziskovati življenje proteusa

SSKJ²

protéza -e ž (ẹ̑)
priprava, ki nadomešča manjkajoče dele telesa, navadno ude, zobe: namesto roke je imela protezo; pripeti, sneti protezo; lesena, jeklena proteza; invalid s protezo / nožna, zobna proteza

SSKJ²

protézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na protezo: težo telesa je prenesel s protezne noge na zdravo / protezna delavnica

SSKJ²

protéznik -a m (ẹ̑) pog.
kdor ima, nosi protezo:

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

protežíranec -nca m (ȋ)
kdor je protežiran: direktorjev protežiranec

SSKJ²

protežíranje -a s (ȋ)
glagolnik od protežirati: protežiranje sorodnikov / protežiranje mater in otrok

SSKJ²

protežírati -am nedov. (ȋ)
dajati komu glede na druge določeno prednost, pomoč; podpirati, ščititi: protežirati sorodnike, znance; protežirati koga pri hrani / država to gospodarsko vejo protežira

protežíran

-a -o:

protežirani učenci

SSKJ²

próti1 prisl. (ọ̑)
1. izraža nasprotovanje, odpor: biti, govoriti proti; glasovati proti / pred odločitvijo preudariti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti / kot vljudnostna fraza ali imate kaj proti, če prisedem
2. zastar. naproti, nasproti1: iti komu proti; veter piha proti / glasovi proti; dokazi za in proti; sam.:, ekspr. dovolj mi je teh tvojih proti

SSKJ²

proti2 predl., z dajalnikom
1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo
2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki
3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri
4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom
// za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata
5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki
6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub
7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi
8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do3: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim
9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki
10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo
// za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim
11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo
● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj

SSKJ²

proti... ali próti... predpona v sestavljenkah (ọ̑)
za izražanje
a) nasprotovanja, odpora: protibirokratski, protifašist, protirevolucionaren / protidokaz, protikandidat
b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: protisredstvo, protistrup
c) nasprotja, nasprotovanja: protinaraven, protizakonit
č) varovanja, zaščite: protihrupen, protiplinski
d) povrnitve, nadomestitve: protiusluga, protivrednost
e) povračila, odgovora: protinapad, protiofenziva
f) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: protikot, protinožec, protiveter

SSKJ²

prótiabsolutístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti absolutizmu: protiabsolutistično gibanje / protiabsolutistična pesem

SSKJ²

prótiákcija -e ž (ọ̑-á)
z akcijo izzvana nasprotna akcija: protiakcija je spremenila vse načrte / vojaška protiakcija / knjiž. akcija in protiakcija reakcija

SSKJ²

prótialergíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
1. ki ne povzroča alergijske reakcije: astmatikom priporočajo protialergijske vzglavnike; protialergijska posteljnina
2. ki deluje proti alergiji: protialergijsko mazilo; zdravljenje s protialergijskimi zdravili

SSKJ²

prótialkohólen -lna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti alkoholizmu: protialkoholno gibanje

SSKJ²

prótiamerikanízem -zma m (ọ̑-ī)
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike: glasniki protiamerikanizma v Evropi; krepitev, naraščanje protiamerikanizma; vzroki za protiamerikanizem / graditi politiko na protiamerikanizmu; valovi protiamerikanizma

SSKJ²

prótiamêriški -a -o prid. (ọ̑-ȇ)
ki je proti Američanom ali Ameriki: protiameriška dejavnost; protiameriške demonstracije; protiameriška čustva; poulični protestniki so vzklikali protiameriška gesla

SSKJ²

prótiangléški -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki je proti Angležem ali Angliji: kraj je bil središče protiangleškega upora

SSKJ²

prótiargumènt -ênta m (ọ̑-ȅ ọ̑-é)
protidokaz: navajati prepričljive protiargumente

SSKJ²

prótiatómski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti izkoriščanju atomske energije, proti atomskemu orožju: protiatomsko gibanje / zgraditi protiatomsko zaklonišče

SSKJ²

prótiaviónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
voj. protiletalski: protiavionski top / protiavionska zaščita

SSKJ²

prótiavstríjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti Avstrijcem ali Avstriji: protiavstrijske demonstracije

SSKJ²

prótibaktêrijski -a -o prid.(ọ̑-é)
ki deluje proti bakterijam: protibakterijski učinek; protibakterijske snovi; protibakterijsko delovanje antioksidantov; protibakterijska zdravila

prótibaktêrijsko

prisl.:

izvlečki delujejo protibakterijsko in protivnetno

SSKJ²

prótibeséda -e ž (ọ̑-ẹ̑)
knjiž., ekspr. z besedo izzvana nasprotna beseda: vsaka beseda je v poslušalcih vzbudila protibesedo

SSKJ²

prótibirokrátski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti birokraciji: protibirokratska satira

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótiblókovski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti političnim ali vojaškim blokom: protiblokovsko gibanje / protiblokovska usmerjenost

SSKJ²

prótibolečínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki deluje proti bolečinam: protibolečinska injekcija, tableta; protibolečinska terapija / protibolečinska ambulanta

SSKJ²

prótiboljševíški -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
v začetku 20. stoletja ki je proti boljševizmu: protiboljševiške akcije

SSKJ²

protíca -e ž (í)
zastar. šiba, palica: s protico privezati drevesce h kolu / košare iz protic iz protja / vzel je protico in odšel lovit ribe ribiško palico

SSKJ²

próticelulíten -tna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki deluje proti celulitu: proticelulitni gel, pripravek; proticelulitna krema; proticelulitna dieta, masaža, nega, terapija / sredstva s proticelulitnim delovanjem

SSKJ²

próticerkvén -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki je proti Cerkvi: proticerkveno delovanje / proticerkveni spisi

SSKJ²

protìč -íča in prótič -a m (ȉ í; ọ̑)
manjšalnica od prot: s protičem privezati rastlino h kolu

SSKJ²

prótičlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti človeku: pesnikov obračun s protičloveškimi in protinarodnimi silami / ekspr. protičloveško ravnanje okupatorjev nečloveško

SSKJ²

prótidajátev -tve ž (ọ̑-ȃ)
dajatev, s katero se povrne določena dajatev: dobiti primerno protidajatev

SSKJ²

prótidámping in protidumping -a [druga oblika prótidámping- tudi prótidúmping-] m (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȗ)
ekon. kar je nasprotno, se uporablja proti dampingu: sporazum o protidampingu; nova pravila v protidampingu; protidamping in omejitve uvoza / zlorabljati protidamping

SSKJ²

prótidámpinški in protidumpinški -a -o [druga oblika prótidámpinški tudi prótidúmpinški] prid. (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȗ)
nanašajoč se na protidamping: protidampinški postopki, ukrepi, zakoni; protidampinška carina; uvedba dokončnih, začasnih protidampinških dajatev; vložiti protidampinško tožbo

SSKJ²

prótidélavski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti delavcem: protidelavski predlog zakona

SSKJ²

prótidélec -lca m (ọ̑-ẹ̄)
fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj; antidelec: odkriti nov protidelec

SSKJ²

prótidemokrátičen -čna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti demokraciji: protidemokratične sile / protidemokratična državna ureditev

SSKJ²

prótidemonstrácija -e ž (ọ̑-á)
z demonstracijo izzvana nasprotna demonstracija: preprečiti protidemonstracijo

SSKJ²

prótidepresíven -vna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki deluje proti depresiji: protidepresivna pilula za odvajanje od nikotina; protidepresivno sredstvo / protidepresivni učinek; protidepresivno delovanje

SSKJ²

prótidímen -mna -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki varuje pred dimom: protidimna stena, zaščita, zavesa / protidimni alarm

SSKJ²

prótidinástičen -čna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti dinastiji: protidinastično gibanje

SSKJ²

prótidogmátičen -čna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti dogmi, dogmatizmu: protidogmatična smer / ekspr. protidogmatična kulturna miselnost

SSKJ²

prótidokàz -áza m (ọ̑-ȁ ọ̑-á)
dokaz, ki nasprotuje določenemu dokazu: navesti protidokaze

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótidragínjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti draginji: protidraginjski ukrepi, zakoni

SSKJ²

prótidrúžben -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti družbenemu redu, družbi: protidružbeno delovanje

SSKJ²

prótidržáven -vna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti državi: obtožen je bil zaradi protidržavnega delovanja / slabš. protidržavni elementi

SSKJ²

prótidržávnost -i ž (ọ̑-á)
lastnost, značilnost protidržavnega: protidržavnost dejanja je očitna / biti osumljen protidržavnosti protidržavnega delovanja, mišljenja

SSKJ²

prótiduhôvniški -a -o prid. (ọ̑-ó)
ki je proti duhovnikom: protiduhovniški krogi

SSKJ²

prótiduhôvski -a -o prid. (ọ̑-ó)
star. protiduhovniški: protiduhovsko izobraženstvo

SSKJ²

protidumping ipd. gl. protidamping ipd.

SSKJ²

prótifašíst -a m (ọ̑-ȋ)
kdor je proti fašizmu: biti odločen protifašist

SSKJ²

prótifašístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti fašizmu: protifašistična organizacija; protifašistično gibanje

SSKJ²

prótifašístka -e ž (ọ̑-ȋ)
ženska, ki je proti fašizmu: aktivna protifašistka

SSKJ²

prótifevdálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: protifevdalna miselnost; protifevdalne težnje

SSKJ²

prótifitóftoren -rna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
v zvezi protifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih protifitoftorne službe

SSKJ²

prótiglobalíst -a m (ọ̑-ȋ)
kdor je proti globalizmu: podpirati protiglobaliste; demonstracije, protest, shod protiglobalistov; spopad s protiglobalisti; mirovniki in protiglobalisti

SSKJ²

prótiglobalístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti globalizmu: protiglobalistični protestniki; protiglobalistične demonstracije; protiglobalistično gibanje / protiglobalistična gesla

SSKJ²

prótiglobalizácija -e ž (ọ̑-á)
miselnost, ki je proti globalizaciji: vplivi globalizacije in protiglobalizacije / južnoameriška protiglobalizacija mislenost, da naj južnoameriške države gospodarsko ne bodo preveč odvisne od tujine, zlasti zahodnih držav

SSKJ²

prótiglobalizacíjski in prótiglobalizácijski -a -o prid. (ọ̑-ȋ; ọ̑-á)
ki je proti globalizaciji: protiglobalizacijski protesti; protiglobalizacijske demonstracije; protiglobalizacijsko gibanje / protiglobalizacijska gesla

SSKJ²

prótiglobalízem -zma m (ọ̑-ī)
gibanje proti globalizmu: evropski, slovenski, svetovni protiglobalizem; ideolog, pionir protiglobalizma; naraščanje protiglobalizma / mehki protiglobalizem

SSKJ²

prótigovórnik -a m (ọ̑-ọ̑)
kdor nastopi v svojem govoru proti govoru prejšnjega govornika: ljudje so napeto poslušali protigovornika

SSKJ²

prótihábsburški -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti dinastiji Habsburžanov: protihabsburška politika

SSKJ²

prótihítlerjevski -a -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu: protihitlerjevski boj / publ. članice protihitlerjevske koalicije

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótihrúpen -pna -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki varuje pred hrupom: protihrupni nasip / protihrupna zaščita

SSKJ²

prótiígra -e ž (ọ̑-ȋ)
nav. ekspr. nasprotovanje komu zaradi različnih idej, koristi; nasprotna igra: politična protiigra
♦ gled. igra v drami, katere nosilec je antagonist

SSKJ²

prótiigrálec -lca [protiigrau̯ca] m (ọ̑-ȃ)
ekspr. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: protiigralec vladarja, vladarju / ljubezenski, politični protiigralec nasprotnik, tekmec
♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami; antagonist

SSKJ²

prótiigrálka -e [protiigrau̯ka] ž (ọ̑-ȃ)
ekspr. ženska, ki komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: imela je vlogo protiigralke

SSKJ²

prótiimperialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti imperializmu: enotnost protiimperialističnih sil / protiimperialistične vojne

SSKJ²

prótiinflacíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ekon. ki je proti inflaciji: protiinflacijski ukrepi

SSKJ²

prótiíslamski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti islamu: protiislamska politika, propaganda; protiislamsko razpoloženje; zastopali so protiislamska stališča / protiislamske izjave

SSKJ²

prótiitalijánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Italijanom ali Italiji: protiitalijanske demonstracije

SSKJ²

prótiizjáva -e ž (ọ̑-ȃ)
izjava kot odziv na nasprotujočo izjavo: politik, publicist je napovedal protiizjavo; odgovoriti komu s prepričljivo protiizjavo

SSKJ²

prótijanzenístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti janzenizmu: protijanzenistična duhovščina

SSKJ²

prótijêdrski -a -o prid. (ọ̑-ē)
ki je proti izkoriščanju atomske energije, proti jedrskemu orožju: protijedrske demonstracije / protijedrska zaščita

SSKJ²

prótijúdovski -a -o prid. (ọ̑-ú)
ki je proti Judom: protijudovska gonja

SSKJ²

prótijugoslovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Jugoslovanom ali Jugoslaviji: protijugoslovanska propaganda emigrantskih organizacij

SSKJ²

prótijunák -a m (ọ̑-á)
negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom: glavni protijunak / klišejski protijunak
// oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti: premagal ga je pogumni protijunak / mitološki protijunak

SSKJ²

prótikadílski -a -o [protikadilski tudi protikadiu̯ski] prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti kajenju (v javnih prostorih): protikadilski ukrepi; protikadilska kampanja / protikadilski zakon

SSKJ²

prótikandidát -a m (ọ̑-ȃ)
kandidat, ki nastopa proti določenemu kandidatu: postavili so mu protikandidata

SSKJ²

prótikandidátka -e ž (ọ̑-ȃ)
kandidatka, ki nastopa proti določenemu kandidatu: močna, resna protikandidatka; glavna protikandidatka v drugem krogu; protikandidatka za mesto ravnatelja / županska protikandidatka

SSKJ²

prótikapitalístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti kapitalizmu: protikapitalistično delovanje

SSKJ²

prótikatóliški -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti katolištvu: protikatoliška usmerjenost

SSKJ²

prótiklerikálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti klerikalizmu: protiklerikalni nazori

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótiklerikalízem -zma m (ọ̑-ī)
nazor, ki je proti klerikalizmu: pristaš protiklerikalizma

SSKJ²

prótikoloniálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti kolonializmu ali kolonialni državi: protikolonialni boji v Afriki

SSKJ²

prótikomuníst -a m (ọ̑-ȋ)
kdor je proti komunizmu: najprej je bil goreč privrženec ruske revolucije, po obisku ZSSR pa je postal zagrizen protikomunist

SSKJ²

prótikomunístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti komunizmu: protikomunistična usmerjenost

SSKJ²

prótikomunízem -zma m (ọ̑-ī)
nazor, ki je proti komunizmu: napadal je njegov protikomunizem

SSKJ²

prótikorozíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
metal. ki preprečuje korozijo: protikorozijska sredstva / protikorozijska odpornost

SSKJ²

prótikorupcíjski in prótikorúpcijski -a -o prid. (ọ̑-ȋ; ọ̑-ú)
ki je proti korupciji: protikorupcijski ukrepi; protikorupcijska preiskava; protikorupcijsko delovanje / protikorupcijska komisija

SSKJ²

prótikót -a m (ọ̑-ọ́)
knjiž. nasprotni kot: protikot izložbe
♦ geom. protikota kota na isti strani prečnice dveh premic in na istih straneh prve in druge premice

SSKJ²

prótikrálj -a m (ọ̑-á)
kralj, ki je izvoljen, postavljen proti še vladajočemu kralju: spopadi s protikraljem

SSKJ²

prótikrítika -e ž (ọ̑-í)
s kritiko izzvana nasprotna kritika: na kritiko odgovoriti s protikritiko

SSKJ²

prótikrščánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti krščanstvu: protikrščanska miselnost

SSKJ²

prótikultúra -e ž (ọ̑-ȗ)
nav. ekspr. kar nasprotuje, je nasprotno (prevladujoči) kulturi: feministična protikultura; protikultura evropskih hipijev; pripadniki protikulture / protikultura in porabništvo

SSKJ²

prótikultúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti kulturi: protikulturne težnje

SSKJ²

prótiletálski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
voj. ki je, se uporablja proti letalom: protiletalsko topništvo / protiletalska obramba, zaščita / protiletalsko zaklonišče

SSKJ²

prótiljúdski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti ljudstvu, ljudski oblasti: protiljudsko delovanje / slabš. protiljudski elementi

SSKJ²

prótilútrovski -a -o prid. (ọ̑-ú)
nav. ekspr. ki je proti Lutru ali protestantizmu: protilutrovska smer / protilutrovski odloki

SSKJ²

prótimáfijski -a -o prid. (ọ̑-á)
ki je, deluje proti mafiji: protimafijski zakon; protimafijska komisija; protimafijska zakonodaja; protimafijsko tožilstvo / protimafijski boj, proces; protimafijska kultura

SSKJ²

prótimanjšínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je usmerjen, deluje proti manjšini: protimanjšinska kampanja, politika; protimanjšinska stališča; protimanjšinsko zborovanje / protimanjšinska gonja; protimanjšinsko vzdušje

SSKJ²

prótimarksístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti marksizmu: protimarksistična gonja

SSKJ²

prótimática -e ž (ọ̑-ā)
teh. matica, s katero se privije glavna matica: zavarovati vijak s protimatico

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótimilitarístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti militarizmu: protimilitaristične ideje

SSKJ²

prótimonarhístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti monarhizmu ali monarhiji: protimonarhistična stranka

SSKJ²

prótimonopólen -lna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti monopolu: podjetje je kršilo protimonopolne zakone; protimonopolna politika; protimonopolna tožba, zakonodaja

SSKJ²

prótimorálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je v nasprotju z moralo: protimoralno dejanje

SSKJ²

protín -a m (ȋ)
med. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline: muči ga protin; imeti protin; napad protina

SSKJ²

prótinacionálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
protinaroden: protinacionalna politika

SSKJ²

prótinacíst -a m (ọ̑-ȋ)
kdor je proti nacizmu: borben protinacist; umetniki protinacisti

SSKJ²

prótinacístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti nacizmu: protinacistična gesla; protinacistično gibanje

SSKJ²

prótinačŕt -a m (ọ̑-ȓ)
načrt, ki nasprotuje določenemu načrtu: skupina strokovnjakov je izdelala protinačrt

SSKJ²

prótinapàd -áda m (ọ̑-ȁ ọ̑-á)
napad kot odgovor na nasprotnikov napad: protinapad je nasprotnika prisilil k umiku / ekspr. govornik je prešel v protinapad
♦ šport. organizirati protinapad

SSKJ²

prótinapétost -i ž (ọ̑-ẹ̑)
elektr. napetost, ki deluje proti določeni napetosti: meriti protinapetost generatorja

SSKJ²

prótinapóleonski tudi prótinapoleónski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑; ọ̑-ọ̑)
ki je proti Napoleonu: zagovarjati protinapoleonsko politiko / protinapoleonske vojne

SSKJ²

prótinaráven -vna -o prid. (ọ̑-á)
ki je v nasprotju z zakoni narave: protinaraven razvoj / protinaravno dejanje

SSKJ²

prótinarávnost -i ž (ọ̑-á)
lastnost, značilnost protinaravnega: protinaravnost dejanja / spolne protinaravnosti

SSKJ²

prótinároden -dna -o prid. (ọ̑-á)
ki je proti narodu: protinarodna politika; protinarodno delovanje

SSKJ²

prótinaskòk -óka in -ôka m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó)
naskok kot odgovor na nasprotnikov naskok: protinaskok je presenetil sovražnika / preiti v protinaskok

SSKJ²

protínast -a -o prid. (ȋ)
med. ki ima protin: protinast človek / protinaste noge

protínasto

prisl.:

protinasto zviti prsti

SSKJ²

prótinátovec -vca m (ọ̑-ȃ)
kdor je proti Natu: bil je prepričan protinatovec; argumenti protinatovcev

SSKJ²

prótinátovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Natu: protinatovski aktivist; protinatovske demonstracije; protinatovska kampanja, propaganda; protinatovsko razpoloženje / protinatovski članek; protinatovski grafiti, transparenti; protinatovska gesla / država vzdržuje protinatovsko držo

SSKJ²

prótinatúren -rna -o prid. (ọ̑-ȗ)
knjiž. protinaraven: misel na smrt se mu je zdela protinaturna

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótinémški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti Nemcem ali Nemčiji: protinemške demonstracije; protinemška politika

SSKJ²

protinóžec -žca m (ọ̑)
knjiž. antipod: Avstralci niso pozabili, kakšno škodo so utrpeli njihovi protinožci Francozi

SSKJ²

protínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na protin: protinski napad / protinska bolezen

SSKJ²

prótiobveščeválen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih obveščevalcev: protiobveščevalni oddelek / protiobveščevalna služba

SSKJ²

prótiofenzíva -e ž (ọ̑-ȋ)
ofenziva kot odgovor na nasprotnikovo ofenzivo: partizani so začeli protiofenzivo / preiti v protiofenzivo

SSKJ²

prótioklépen -pna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
voj. ki je, se uporablja proti oklepnim vozilom: protioklepno orožje / protioklepna brigada / protioklepna obramba

SSKJ²

prótioklópen -pna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
voj. protioklepen: protioklopno orožje / poveljnik protioklopne čete

SSKJ²

prótiokupátorski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti okupatorju: protiokupatorsko delovanje

SSKJ²

prótioróžje -a s (ọ̑-ọ̑)
voj. orožje za boj proti določenemu drugemu orožju: izdelati učinkovito protiorožje

SSKJ²

prótipápeški -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti papežu: protipapeški pamflet

SSKJ²

prótipápež -a m (ọ̑-ȃ)
zgod. papež, ki je izvoljen, postavljen proti še živečemu papežu: protipapež v Avignonu

SSKJ²

prótipártijski -a -o prid. (ọ̑-á)
v socializmu ki je proti partiji: protipartijska skupina

SSKJ²

prótipartizánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti partizanom: protipartizanska ofenziva / protipartizanske enote

SSKJ²

prótipehôten -tna -o prid. (ọ̑-ó)
voj. ki je, se uporablja proti pehoti: protipehotna mina / protipehotna ovira

SSKJ²

prótipirátski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, deluje proti piratom ali piratstvu: protipiratski ukrepi, zakoni; protipiratska organizacija; protipiratska zakonodaja / protipiratski program; protipiratska tehnologija, zaščita

SSKJ²

protipisár -ja m (á)
zgod. pisarniški uradnik, navadno s kontrolno funkcijo: bil je grajski protipisar

SSKJ²

prótiplínski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki varuje pred (strupenimi) plini: protiplinsko zaklonišče / protiplinska maska plinska maska

SSKJ²

prótipodmórniški -a -o prid. (ọ̑-ọ̑)
voj. ki je, se uporablja proti podmornicam: protipodmorniške bombe / protipodmorniška mreža, ovira

SSKJ²

prótipogòj -ója tudi -ôja m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó)
publ. pogoj, ki ga mora izpolnjevati nasprotna stran: protipogoj za zvesto prijateljstvo sta spoštovanje in razumevanje

SSKJ²

prótipól -a m (ọ̑-ọ̑)
knjiž., navadno s prilastkom pol v odnosu do nasprotnega pola: vrednostni protipol; duhovnost je protipol nagona, nagonu / ekspr. bil je pravi protipol očeta

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótipoménka -e ž (ọ̑-ẹ̑)
jezikosl. antonim: protipomenke in sopomenke

SSKJ²

prótiponúdba -e ž (ọ̑-ȗ)
ponudba kot odziv na že obstoječo, navadno konkurenčno: dati, dobiti, najaviti, poslati, pripraviti protiponudbo; odgovoriti s protiponudbo ponudba in protiponudba / prevzemna protiponudba; protiponudba za nakup delnic

SSKJ²

prótipostáven -vna -o prid. (ọ̑-á)
star. protizakonit: protipostavna odločba

SSKJ²

prótipostávka -e ž (ọ̑-ȃ)
fin. postavka na nasprotni strani drugega konta: vpisati protipostavko

SSKJ²

prótipostávljanje -a s (ọ̑-á)
knjiž. postavljanje česa proti čemu drugemu: protipostavljanje objektivne stvarnosti človeški subjektiviteti

SSKJ²

prótipotéza -e ž (ọ̑-ẹ̑)
šah. poteza kot odgovor na nasprotnikovo potezo; nasprotna poteza: s protipotezo je dobil kmeta

SSKJ²

prótipotrésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki naj prepreči, omili učinke potresa: protipotresna gradnja / protipotresni gradbeni predpisi

SSKJ²

prótipotrésnik -a m (ọ̑-ẹ̑) grad.
zidak, navadno vogelni, skozi katerega se napelje armaturno železo: betonski protipotresnik

SSKJ²

prótipožáren -rna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti požaru: protipožarna sredstva / protipožarne alarmne naprave / protipožarna služba, zaščita

SSKJ²

prótiprášen -šna -o prid. (ọ̑-ā)
ki varuje pred prahom: protiprašna maska / protiprašna emulzija za polivanje makadamskih cest

SSKJ²

prótipráven -vna -o prid.(ọ̑-ā)
ki je v nasprotju s pravom: protipravna prisvojitev zemljišča; protipravno dejanje

prótiprávno

prisl.:

protipravno pridobljeno premoženje

SSKJ²

prótiprávnost -i ž (ọ̑-ā)
lastnost, značilnost protipravnega: protipravnost dejanja

SSKJ²

prótiprêdlog -óga m (ọ̑-é ọ̑-ọ́)
publ. predlog, ki nasprotuje določenemu predlogu; nasprotni predlog: skupina je objavila svoje protipredloge

SSKJ²

prótipritísk -a m (ọ̑-ȋ)
s pritiskom izzvan nasprotni pritisk: protipritisk predmeta na rezilo / protipritisk proti duhovnemu in političnemu pritisku

SSKJ²

prótipropagánda -e ž (ọ̑-ȃ)
določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: sovražnikova protipropaganda

SSKJ²

prótirahítičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
med. ki je, se uporablja proti rahitisu: protirahitično zdravilo

SSKJ²

prótirákav -a -o prid. (ọ̑-á)
ki deluje proti raku: protirakave snovi; protirakavo zdravilo / protirakavi učinek; protirakavo delovanje

SSKJ²

prótirakéta -e ž (ọ̑-ẹ̑)
voj. raketa za boj proti raketam: proizvodnja protiraket

SSKJ²

prótirakéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
voj. ki je, se uporablja proti raketam: protiraketni izstrelki / protiraketna obramba

SSKJ²

prótirazúmen -mna -o prid. (ọ̑-ú ọ̑-ū)
ki je v nasprotju z razumom: protirazumno ravnanje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótirazúmnost -i ž (ọ̑-ú)
lastnost, značilnost protirazumnega: protirazumnost izrečenega

SSKJ²

prótirazúmski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti razumu: protirazumska miselna smer / protirazumski pojavi

SSKJ²

protiréčje -a s (ẹ̑)
star. protislovje, nasprotje: protirečja v drami

SSKJ²

prótireformácija -e ž (ọ̑-á)
zgod. delovanje Katoliške cerkve v 16. in 17. stoletju proti reformaciji, protestantizmu: slovenska protireformacija
// doba tega delovanja: v protireformaciji je izhajanje knjig na Slovenskem zelo upadlo

SSKJ²

prótireformacíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
nanašajoč se na protireformacijo: protireformacijski voditelji / protireformacijske komisije

SSKJ²

prótireligiózen -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
protiverski: protireligiozna stališča

SSKJ²

prótirevolúcija -e ž (ọ̑-ú)
gibanje proti revoluciji z namenom vzpostaviti prejšnje stanje: poraz protirevolucije

SSKJ²

prótirevolucíjski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti revoluciji: protirevolucijske sile

SSKJ²

prótirevolucionár -ja m (ọ̑-á)
kdor nasprotuje revoluciji ali sodeluje v gibanju proti njej: oboroženi oddelki protirevolucionarjev

SSKJ²

prótirevolucionáren -rna -o prid. (ọ̑-ā)
ki je proti revoluciji: protirevolucionarno gibanje

SSKJ²

prótirežímski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti režimu: protirežimska skupina; protirežimska gesla

SSKJ²

prótirúski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti Rusom ali Rusiji: protiruske demonstracije

SSKJ²

prótisámoupráven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ-á)
ki je proti samoupravi ali samoupravljanju: protisamoupravno delovanje / birokratsko, protisamoupravno odločanje

SSKJ²

prótisemítski -a -o prid. (ọ̑-ȋ)
ki je proti semitom, Judom: protisemitska gonja

SSKJ²

prótisíla -e ž (ọ̑-í)
s silo izzvana nasprotna sila: vsaka sila vzbudi protisilo

SSKJ²

prótislovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti Slovanom: protislovanska politika

SSKJ²

protislôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek
♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge

protislôvno

prisl.:

govoriti protislovno

SSKJ²

prótislovénski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti Slovencem ali Sloveniji: protislovenske demonstracije v Trstu / protislovenski časopis

SSKJ²

protislôvje -a s (ȏ)
1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo
2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje
♦ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih

SSKJ²

protislôvnost -i ž (ȏ)
značilnost protislovnega: protislovnost trditev / zaostrenost in protislovnost mednarodnih odnosov / protislovnosti v načrtu

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótisméren -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄)
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili

SSKJ²

prótisnôv -í ž (ọ̑-ȏ)
protitelo: nastajanje protisnovi

SSKJ²

prótisociálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti socialnemu redu, družbi: protisocialen človek / protisocialne težnje

SSKJ²

prótisocialístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti socializmu: protisocialistična smer

SSKJ²

prótisónčen -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki varuje pred sončno svetlobo: protisončni zaslon / protisončna očala sončna očala

SSKJ²

prótisovjétski -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
nekdaj ki je proti sovjetom ali Sovjetski zvezi: protisovjetska propaganda

SSKJ²

prótispočéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
knjiž. kontracepcijski: protispočetne tablete

SSKJ²

prótisrédstvo -a s (ọ̑-ẹ̑)
publ. sredstvo, ki deluje proti določeni stvari: učinkovitega protisredstva za ta pojav še ne poznamo
♦ farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa

SSKJ²

protíst -a m (ȋ)
nav. mn., biol. enoceličar: razvoj protistov

SSKJ²

prótistáva -e ž (ọ̑-ȃ)
knjiž. postavitev česa ob kaj različnega zaradi nasprotja, primerjave: protistava elementov v umetnosti

SSKJ²

prótistáven -vna -o prid. (ọ̑-ȃ)
nanašajoč se na protistavo: protistavna primerjava
♦ jezikosl. protistavna slovnica

SSKJ²

prótistorítev -tve ž (ọ̑-ȋ)
publ. storitev, s katero se povrne določena storitev: vezati izpolnitev zahteve na protistoritev

SSKJ²

prótistrésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki deluje proti stresu: protistresni program; protistresna terapija; redno je izvajal protistresne tehnike

SSKJ²

prótistrúja -e ž (ọ̑-ú)
knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja

SSKJ²

prótistrúp -a m (ọ̑-ȗ)
snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup
♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin

SSKJ²

prótisúnek -nka m (ọ̑-ȗ)
sunek kot odgovor na nasprotnikov sunek: z roko prestreči protisunek / vojaški protisunek

SSKJ²

prótisvetlôba -e ž (ọ̑-ó)
svetloba, ki prihaja iz nasprotne smeri: zaradi protisvetlobe je vidljivost na cesti slabša
♦ fot. svetloba, ki pada naravnost proti smeri snemanja

SSKJ²

prótisvetlôben -bna -o prid. (ọ̑-ó ọ̑-ō)
fot., v zvezi protisvetlobni posnetek posnetek, pri katerem pada svetloba naravnost proti smeri snemanja:

SSKJ²

prótišpijonáža -e ž (ọ̑-ȃ)
knjiž. kontrašpijonaža, protivohunstvo: organizirati protišpijonažo

SSKJ²

prótitajkúnski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki je proti tajkunom: protitajkunski ukrepi; protitajkunska kampanja; protitajkunska zakonodaja / protitajkunska vojna boj proti tajkunom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótitánkovec -vca m (ọ̑-ȃ)
voj. žarg. protitankovski top: s protitankovcem obstreljevati napadajoče tanke

SSKJ²

prótitánkovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
voj. ki je, se uporablja proti tankom: protitankovski top; protitankovske rakete / protitankovski jarki
● knjiž. protitankovska pest bazuka, ročni minomet

SSKJ²

prótitelésce -a s (ọ̑-ẹ̑)
med. protitelo: organizem proizvaja protitelesca

SSKJ²

prótiteló -ésa s (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ẹ̑)
med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena: tvorba različnih protiteles

SSKJ²

prótiterorístičen -čna -o prid. (ọ̑-í)
nanašajoč se na protiterorizem: protiteroristični ukrepi; protiteroristični zakon; protiteroristična kampanja; protiteroristična vojna

SSKJ²

prótiterorízem -zma m (ọ̑-ī)
dejavnost, ki omejuje terorizem: ameriški protiterorizem; ukrepi v imenu protiterorizma; sporazum o protiterorizmu; strokovnjak za protiterorizem

SSKJ²

prótitéža -e ž (ọ̑-ẹ́)
knjiž. protiutež: meščanstvo naj bi bilo protiteža plemstvu

SSKJ²

protitéžje -a s (ẹ̑)
knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju

SSKJ²

protíti -ím nedov. (ī í) zastar.
1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča
2. nasprotovati: predlogu vsi protijo

SSKJ²

prótitláčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ)
strojn. nanašajoč se na tlak, dobljen pri izkoriščanju razlike med začetnim in končnim tlakom, ki je višji od zračnega: protitlačno delovanje stroja / protitlačna (parna) turbina

SSKJ²

prótitobáčen -čna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti kajenju tobaka (v javnih prostorih): protitobačni ukrepi; protitobačna zakonodaja / protitobačni zakon

SSKJ²

prótitóčen1 -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki varuje pred točo: postavitev protitočnih mrež v sadovnjakih in vinogradih; protitočna obramba / protitočna raketa

SSKJ²

prótitóčen2 -čna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
nanašajoč se na protitok: protitočna voda
♦ teh. protitočna naprava naprava za prenos toplote iz ene tekočine v drugo s tokom v nasprotnih smereh

SSKJ²

prótitók -a m, mn. prótitokôvi in prótitóki (ọ̑-ọ̑)
toku po smeri nasprotni tok: v rečnem zalivu je nastal protitok; pren., publ. pretok kapitala s protitokom blaga

SSKJ²

prótitorpéden -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
voj. ki je, se uporablja proti torpedom: protitorpedno orožje / protitorpedna ladja

SSKJ²

prótituberkulózen -zna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti tuberkulozi: protituberkulozni boj / protituberkulozni dispanzer

SSKJ²

prótitúmoren -rna -o prid. (ọ̑-ū)
ki deluje proti tumorjem: protitumorna učinkovina; protitumorno zdravilo / protitumorno delovanje

SSKJ²

prótitúmorski -a -o prid. (ọ̑-ū)
ki deluje proti tumorjem: protitumorske spojine; protitumorsko zdravilo / protitumorski imunski odziv / protitumorski učinek; protitumorska učinkovitost

SSKJ²

prótiučínek -nka m (ọ̑-ȋ)
z učinkom izzvan nasprotni učinek: učinek in protiučinek / protiučinek izpušnih plinov žene raketo v nasprotno smer

SSKJ²

prótiudár tudi prótiudàr -ára m (ọ̑-ȃ; ọ̑-ȁ ọ̑-á)
udar kot odgovor na nasprotnikov udar: z močnim protiudarom so zavzeli izgubljeno postojanko / državni protiudar

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prótiudárec -rca m (ọ̑-ȃ)
udarec kot odgovor na nasprotnikov udarec: prestreči protiudarce / nasprotnikov protiudarec

SSKJ²

prótiukrèp -épa m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́)
publ. z ukrepom, dejanjem izzvan nasprotni ukrep: na to odločitev so hitro odgovorili s protiukrepom / za požar predvideni protiukrepi

SSKJ²

prótiumétniški -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki je proti umetnikom ali umetnosti: protiumetniški nagibi; ta nazor je protiumetniški

SSKJ²

prótiuslúga -e ž (ọ̑-ȗ)
usluga, s katero se povrne določena usluga: za protiuslugo je ponudil pomoč pri študiju

SSKJ²

prótiustáven -vna -o prid. (ọ̑-á)
pravn. ki je v nasprotju z ustavo: protiustavna odločba / biti obsojen zaradi protiustavne dejavnosti

SSKJ²

prótiustávnost -i ž (ọ̑-á)
pravn. lastnost, značilnost protiustavnega: protiustavnost odloka

SSKJ²

prótiutéž -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑)
1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna
♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil
2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom

SSKJ²

protíven -vna -o prid. (ȋ)
star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komu
♦ jezikosl. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim

SSKJ²

prótivérski -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
ki je proti veri: protiverska propaganda

SSKJ²

protivések -ska m (ẹ̑)
star. protiutež: novi časopis naj bi bil protivesek obema sedanjima

SSKJ²

protivésje -a s (ẹ̑)
knjiž. protiutež: umetnost je potrebna človeku kot protivesje razumski enostranosti

SSKJ²

prótivéter -tra m (ọ̑-ẹ̑)
nasprotni veter: močen protiveter je preprečil ladji plovbo

SSKJ²

prótivétrn -a -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki varuje pred vetrom: protivetrni zaslon

SSKJ²

prótivírusen -sna -o prid.(ọ̑-ȋ)
1. ki deluje proti virusom: imeti protivirusni učinek; protivirusno zdravilo
2. ki varuje pred (računalniškimi) virusi: protivirusni program; protivirusna oprema; protivirusna zaščita

prótivírusno

prisl.:

pravilna prehrana deluje protivirusno

SSKJ²

prótivírusnik -a m (ọ̑-ȋ)
protivirusni program: namestiti protivirusnik; izdelovalci protivirusnikov / spletni protivirusnik

SSKJ²

protíviti se -im se nedov. (ī ȋ)
star. nasprotovati, upirati se: mati se je protivila / protiviti se tujim nazorom

SSKJ²

protívje -a s (ȋ)
zastar. nasprotje: premagati vsa protivja; protivje med mladimi in starimi

SSKJ²

prótivláden -dna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti vladi: protivladne demonstracije / protivladna stranka

SSKJ²

prótivlómen -mna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki varuje pred vlomom: protivlomni alarm, sistem; protivlomna folija; protivlomna ključavnica; protivlomno steklo; protivlomna vrata

SSKJ²

prótivnéten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki deluje proti vnetju: protivnetna sestavina, snov; protivnetno sredstvo, zdravilo / protivnetni učinek; protivnetno delovanje / protivnetna terapija; protivnetno zdravljenje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

protívnik -a m (ȋ)
star. nasprotnik: protivnika sta se pobotala / protivniki novih idej / protivnik spet naskakuje obzidje sovražnik

SSKJ²

protívnost -i ž (ȋ)
star. nasprotnost: protivnost stališč / kazati protivnost in sovraštvo do tujca nasprotovanje

SSKJ²

prótivohúnski -a -o prid. (ọ̑-ȗ)
ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: protivohunska služba

SSKJ²

prótivohúnstvo -a s (ọ̑-ȗ)
dejavnost, ki odkriva in preprečuje delovanje sovražnikovih vohunov: organizirati protivohunstvo / protivohunstvo v industriji

SSKJ²

prótivôjen -jna -o prid. (ọ̑-ó)
ki je proti vojni: protivojne demonstracije / protivojni film

SSKJ²

prótivprašánje -a s (ọ̑-ȃ)
knjiž. z vprašanjem izzvano nasprotno vprašanje: na vprašanje odgovoriti s protivprašanjem

SSKJ²

prótivrédnost -i ž (ọ̑-ẹ́)
ekon. vrednost, s katero se povrne določena vrednost: dobiti protivrednost v blagu / blagovna, denarna protivrednost

SSKJ²

prótizahóden -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki je proti zahodnjakom ali Zahodu: protizahodna politika, propaganda; protizahodno razpoloženje

SSKJ²

prótizahtéva -e ž (ọ̑-ẹ̑)
knjiž. nasprotna zahteva: zavrniti protizahteve

SSKJ²

prótizakonít -a -o prid.(ọ̑-ȋ)
ki je v nasprotju z zakonom: odločba je protizakonita

prótizakoníto

prisl.:

ravnati protizakonito

SSKJ²

prótizakonítost -i ž (ọ̑-ȋ)
lastnost, značilnost protizakonitega: protizakonitost ravnanja

SSKJ²

prótiznánstven -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je proti znanosti: protiznanstvena smer / protiznanstvene metode neznanstvene metode

SSKJ²

prótizráčen -čna -o prid. (ọ̑-á ọ̑-ā)
voj. ki je, se uporablja proti napadu iz zraka: protizračno orožje / raketne enote protizračne obrambe

SSKJ²

prótižídovski -a -o prid. (ọ̑-í)
ki je proti Judom: protižidovsko gibanje / protižidovski časopisi

SSKJ²

prótje -a s (ọ́)
več protov, proti: lomiti, rezati protje; prevezati kole z vrbovim protjem / košara iz protja

SSKJ²

proto... prvi del zloženk
nanašajoč se na
a) prvi, prvoten: protodorski, protofit, protoilirski
b) prvi, glaven: protojerej, protomedik

SSKJ²

protobolgárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na prvotne (neslovanske) Bolgare: protobolgarsko pleme

SSKJ²

protofít -a m (ȋ)
nav. mn., biol. enocelična rastlina ali z galerto povezana skupina enoceličnih rastlin, prarastlina:

SSKJ²

protojerêj -a m (ȇ)
v Pravoslavni cerkvi naslov višjega duhovnika: diakon in protojerej

SSKJ²

protokól -a m (ọ̑)
1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol
// urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef, vodja protokola
2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol
3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol
4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol
5. rač. zbirka pravil za izmenjavo sporočil med elektronskimi napravami: protokol vsebuje algoritem za šifriranje; protokol temelji na obstoječem standardu; varnostni protokoli zagotavljajo varen prenos podatkov; poznati, razviti, uporabljati, sprejeti protokol za prenos podatkov; brezžični, internetni, omrežni, prenosni protokol; tiskalnik podpira več komunikacijskih protokolov / na seznamu izbrati, omogočiti ustrezen protokol

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

protokolácíja -e ž (á)
star. (uradni) zapis, vpis: zaradi dvoma o pravilni protokolaciji je sodišče sodbo razveljavilo

SSKJ²

protokoláren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na protokol: protokolarna izjava / protokolarne formalnosti; spoštovati protokolarna pravila
♦ pravn. (nastopni) protokolarni obisk obisk šefa diplomatskega ali konzularnega predstavništva pri najvišjih državnih funkcionarjih ob nastopu (nove) službene dolžnosti

SSKJ²

protokólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na protokol: protokolna ugotovitev / protokolni ceremonial

SSKJ²

protokolíranje -a s (ȋ)
glagolnik od protokolirati: sodno protokoliranje / protokoliranje podatkov

SSKJ²

protokolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
star. (uradno) zapisati, vpisati: protokolirati izpovedi prič / opazovanja pri zdravljenju je potrebno protokolirati

SSKJ²

protokolíst -a m (ȋ)
star. zapisnikar: postati okrožni protokolist

SSKJ²

protomédik -a m (ẹ̄)
nekdaj zdravnik, ki uradno vodi, nadzoruje zdravstvo: imenovati protomedika / pokrajinski protomedik

SSKJ²

protón -a m (ọ̑)
fiz. osnovni delec s pozitivnim električnim nabojem: curek protonov; protoni in nevtroni

SSKJ²

protonotár -ja m (ā)
pravn., na Hrvaškem, do 1848 visok uradnik, ki opravlja zlasti sodne posle: postati protonotar / banski protonotar
♦ rel. apostolski protonotar vsak izmed sedmih prelatov pri apostolskem sedežu, ki sestavlja, podpisuje pravne listine z uradno veljavnostjo; naslov za zelo zaslužnega duhovnika

SSKJ²

protónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na proton: protonsko sevanje / protonski pospeševalnik

SSKJ²

protoplázemski -a -o [protoplazəmski] prid. (ȃ)
nanašajoč se na protoplazmo: protoplazemski organčki / protoplazemske oblike

SSKJ²

protoplázma -e ž (ȃ)
biol. živa vsebina celice: obnavljanje protoplazme; prozorna, sluzasta protoplazma

SSKJ²

protoplazmátičen -čna -o prid. (á)
protoplazemski: protoplazmatična zrnca

SSKJ²

protoplazmátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na protoplazmo: protoplazmatski podaljšek / protoplazmatsko telo

SSKJ²

protopòp -ôpa m (ȍ ó)
protojerej: blagoslov protopopa

SSKJ²

prototíp -a m (ȋ) navadno z rodilnikom
1. knjiž. prva, osnovna podoba, oblika kot merilo, vzorec za vse ostale stvari iste vrste, prapodoba: družina je prototip vseh družbenih skupin / po platonizmu je ideja prototip stvari / ribiška vasica je na najboljši poti, da postane prototip sodobnega naselja vzorec
2. knjiž. predloga, model2: prototip osrednje osebe romana je pisateljev oče
3. knjiž. kdor ima v veliki meri bistvene, tipične lastnosti, značilnosti tega, kar izraža dopolnilo: on je prototip poštenjaka / ta pesnik je prototip dobe
4. teh. izdelek, namenjen za preizkušanje in izpopolnjevanje pred serijsko izdelavo: izdelati, preizkušati prototip; prototip novega avtomobila, stroja

SSKJ²

prototípen -pna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prototip: prototipna oseba / prototipna delavnica

SSKJ²

prototípski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prototip: prototipske značilnosti junakov drame / prototipski preizkusi

SSKJ²

protozój in prótozoj -a m (ọ̑; ọ̑)
nav. mn., biol. pražival: bolezen so povzročili protozoji; proučevanje, razvoj protozojev

SSKJ²

protozóon -a m, mn. tudi protozóa s (ọ̑)
nav. mn., biol. pražival: razvoj protozoonov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

protrahíran -a -o prid. (ȋ)
med. ki traja dalj časa kakor normalno, podaljšan: protrahiran potek bolezni; protrahirano zdravljenje

SSKJ²

protuberánca -e ž (ȃ)
astron. plamenu, oblaku podoben pojav svetleče se materije nad Sončevo kromosfero: protuberance se vidijo ob popolnem sončnem mrku / sončne protuberance
♦ anat. izboklina

SSKJ²

proučávanje -a s (ȃ)
zastar. proučevanje: proučavanje družbe

SSKJ²

proučávati -am nedov. (ȃ)
zastar. proučevati: proučavati različna vprašanja

SSKJ²

proučeválec -lca [proučevau̯ca in proučevalca] m (ȃ)
kdor proučuje: proučevalec mravelj; upoštevati mnenje proučevalcev

SSKJ²

proučeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proučevanje: proučevalni center / proučevalno delo

SSKJ²

proučevánje -a s (ȃ)
glagolnik od proučevati: proučevanje dednosti, materialne kulture; znanstveno proučevanje zgodovinskega gradiva / proučevanje možnosti in potreb

SSKJ²

proučeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe
// publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid
2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke

proučeván

-a -o:

proučevani primeri

SSKJ²

proučítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od proučiti: proučitev jezikovnih pojavov / potrebna je skrbna proučitev zadeve / dati predlog komisiji v proučitev

SSKJ²

proučíti -ím dov., proúčil (ī í)
1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem skušati ugotoviti, spoznati bistvo česa: proučiti vplive okolja na otrokov razvoj; proučiti razvojne zakonitosti / proučiti gradivo preštudirati
// publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznati določena dejstva, stanje: proučiti družbeno stvarnost; položaj je treba dobro proučiti
2. publ. seznaniti se s čim z namenom, da se pove svoje stališče: zadevo bo proučil pristojni svet; proučiti zahtevo za pomoč

SSKJ²

proudhonizem -zma [prudonízəm] m (ī)
soc. socialnopolitična smer, ki zlasti odklanja lastnino in državo, imenovana po Proudhonu:

SSKJ²

prôva -e ž (ȏ)
navt. žarg. sprednji del ladje, čolna; premec: stati na provi

SSKJ²

provála -e ž (ȃ)
polit. žarg., pred 1945 policijsko odkritje enote, članov tajne organizacije, navadno zaradi izdaje: po njegovi aretaciji so se v mestni partijski organizaciji bali provale
● zastar. provale Turkov na slovensko ozemlje vdori, vpadi

SSKJ²

provansálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Provansalce ali Provanso: provansalski jezik / provansalski pesnik

SSKJ²

provansálščina -e ž (ȃ)
provansalski jezik: študij provansalščine

SSKJ²

provedítor -ja m (ȋ)
v beneški republiki pokrajinski namestnik: bil je imenovan za proveditorja

SSKJ²

proveniénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. izvor: raziskovati provenienco ameriškega prebivalstva / ugotoviti provenienco vina / ti pisatelji so po provenienci iz obrobnih pokrajin

SSKJ²

proveniénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od provenienca: raziskovati provenienčno sestavo mestnega prebivalstva

SSKJ²

proviánt -a m (ā)
star. hrana za na pot, zlasti za kako skupino, vojake: članom odprave, vojakom razdeliti proviant; napolniti nahrbtnik s proviantom; voz s proviantom in municijo
// hrana, živež sploh, zlasti za kako skupino, vojake: pripeljati proviant za partizansko bolnišnico

SSKJ²

proviánten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na proviant: proviantno skladišče
♦ voj. proviantni oficir v stari Avstriji intendantski oficir

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

providenciálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. previdnosten: providencialno dejanje

SSKJ²

providúr -ja m (ū)
v Dalmaciji in Istri, nekdaj pokrajinski namestnik: postaviti palačo za providurja / beneški providur

SSKJ²

provínca -e ž (ȋ)
1. območje zunaj večjih mest; podeželje: ljudje iz glavnega mesta in iz province; naveličal se je življenja v provinci / v romanu prikazuje moralo province v provinci živečih ljudi
2. ekspr. področje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: odpravljati pojem province / nismo več kulturna provinca
3. v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanoviti provinco; glavno mesto province; dežela je razdeljena na province
// pri starih Rimljanih višja upravna enota na ozemljih zunaj Italije: province pod upravo senata
♦ rel. provinca skupnost samostanov istega reda na kakem ozemlju; zgod. Ilirske province upravna enota v času francoske okupacije, ki je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja

SSKJ²

provinciál -a m (ȃ)
1. rel. predstojnik (samostanske) province: frančiškanski, kapucinski provincial
2. zastar. podeželan: meščani in provinciali

SSKJ²

provinciálec -lca m (ȃ)
1. knjiž. podeželan: mnogo provincialcev se je preselilo v mesto / ekspr. bal se je, da ga bo natakar imel za provincialca
2. slabš. v mišljenju in ravnanju ozek, omejen človek: po svojih umetniških nazorih so pravi provincialci; zmerja jih z zaspanimi provincialci

SSKJ²

provinciálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na provinco, podeželski: ravnatelj provincialnega gledališča / premagati provincialno ozkost / biti literarno še zmeraj provincialna dežela / provincialna uprava pokrajinska uprava

SSKJ²

provincializácija -e ž (á)
knjiž., ekspr. pojav, da postane za kaj značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: provincializacija življenja
♦ pravn. provincializacija v nekaterih državah prenos določenih splošno koristnih dejavnosti, služb ali podjetij v pristojnost pokrajinske uprave

SSKJ²

provincialízem -zma m (ī)
1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti
2. jezikosl. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme

SSKJ²

provinciálka -e ž (ȃ)
knjiž. podeželanka: poročil se je s provincialko; oblači se kot provincialka
♦ rel. predstojnica (samostanske) province

SSKJ²

provinciálnost -i ž (ȃ)
ekspr. stanje, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: premagati provincialnost okolja / boriti se proti kulturni provincialnosti / motila ga je njihova provincialnost ozkost, omejenost

SSKJ²

províncija -e ž (ī)
zastar., v nekaterih državah višja upravna enota; pokrajina: ustanovitev nove provincije

SSKJ²

províncijski1 -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na provinco; pokrajinski: provincijska vlada / provincijska uprava

SSKJ²

províncijski2 in provincíjski -a -o prid. (ī; ȋ)
nanašajoč se na provinco, podeželski: provincijska mesta / nedozorela, provincijska literatura

SSKJ²

provincionálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. podeželski: provincionalno mesto / provincionalna omejenost

SSKJ²

próvitamín -a m (ọ̑-ȋ)
biol., kem. organska snov, ki se v organizmu lahko spremeni v vitamin: ergosterol in drugi provitamini / korenje vsebuje veliko provitamina A

SSKJ²

provizíja tudi provízija -e ž (ȋ; í)
v odstotkih izražen delež, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih: dobivati provizijo; izplačali so mu 10-odstotno provizijo / akviziterska, bančna, posredniška provizija

SSKJ²

provizíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na provizijo: provizijska pogodba

SSKJ²

provízor -ja m (ȋ)
1. rel. župnijski upravitelj: postal je provizor v majhni župniji
2. začasni upravnik lekarne:

SSKJ²

provizóren -rna -o prid. (ọ̑)
provizoričen: provizorne ograje / provizorna rešitev

SSKJ²

provizóričen -čna -o prid.(ọ́)
namenjen za uporabo v krajšem časovnem obdobju, začasen: te stopnice so samo provizorične / ker še ni dograjena nova stavba, delajo v provizoričnih prostorih zasilnih, improviziranih / provizorična rešitev

provizórično

prisl.:

provizorično razporediti pohištvo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

provizóričnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost provizoričnega: provizoričnost delovnega načrta

SSKJ²

provizórij -a m (ọ́) knjiž.
1. zgradba, objekt, zgrajen za začasno uporabo, navadno manj kvaliteten: namesto novega mostu so postavili provizorij; zgraditi provizorij za sezonske delavce; leseni provizoriji
2. kar je samo začasno sploh: ta ustanova je le provizorij

SSKJ²

próvláden -dna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki je, se navdušuje za obstoječo vlado: provladni časopis; provladna politika, propaganda, stranka; pripadnik provladne milice

SSKJ²

provocírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. spodbujati koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: vtihotapil se je v organizacijo in provociral
2. ekspr. izzivati: kadar je pijan, provocira; provocirati koga / provocirati spore

provocíran

-a -o:

napad je bil provociran

SSKJ²

provokácija -e ž (á)
1. spodbujanje koga k zanj škodljivim izjavam, dejanjem, zlasti političnim: bati se provokacij / njegovo govorjenje je bilo provokacija
2. ekspr. izzivanje: ni odgovoril na njegovo provokacijo / provokacije izvidniških letal / tako se je oblačil iz želje po provokaciji

SSKJ²

provokacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na provokacijo: provokacijske skupine / provokacijsko vprašanje provokativno

SSKJ²

provokatêr -ja m (ȇ)
provokator: v organizacijo se je vtihotapil provokater

SSKJ²

provokatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na provokacijo: provokativno vprašanje / provokativno premikanje čet ob meji / dekletova provokativna zunanjost izzivalna

SSKJ²

provokatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost provokativnega: provokativnost vprašanja / provokativnost njegovega vedenja izzivalnost

SSKJ²

provokátor -ja m (ȃ)
kdor provocira: ta človek je nevaren provokator; govorili so previdno, ker so se bali provokatorjev / agent provokator

SSKJ²

provokátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na provokatorje: provokatorsko delovanje / provokatorski agent / provokatorsko vprašanje provokativno

SSKJ²

provzročíti -ím dov., provzróčil (ī í)
zastar. povzročiti: provzročiti nesrečo / novica je provzročila hude prepire

SSKJ²

próza -e ž (ọ̄)
1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi
2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze
// dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del
3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza

SSKJ²

prózahóden -dna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
publ. ki je, se navdušuje za Zahod: prozahodna vlada / prozahodna miselnost

SSKJ²

prozáičen -čna -o prid. (á)
knjiž. vsakdanji, navaden: iz prozaičnega dovtipa je naredil veselo dogodivščino; prozaičen način življenja / ekspr. njegove pesmi so zelo prozaične, skoraj banalne
● ekspr. ne bodi tako prozaičen plehek, pust

prozáično

prisl.:

prozaično misliti

SSKJ²

prozáičnost -i ž (á)
knjiž. lastnost, značilnost prozaičnega: prozaičnost in ozkost njihovega življenja; njena pisma so ga presenečala s svojo prozaičnostjo / pesnik se izgublja v prozaičnosti

SSKJ²

prozáik -a m (á)
1. lit. kdor piše prozna dela, pripovednik: razvil se je v vidnega in plodovitega prozaika
2. ekspr. plehek, pust človek: ne bodi tak prozaik

SSKJ²

prozaíst -a m (ȋ)
kdor piše prozna dela, pripovednik: bil je pesnik, dramatik in prozaist; prozaisti povojnega obdobja

SSKJ²

prozaístika -e ž (í)
knjiž. proza: ta pisatelj sodi v vrh sodobne prozaistike / prozaistika mlajših avtorjev

SSKJ²

prozaizácija -e ž (á)
knjiž. pojav, da postane kaj prozaično, vsakdanje: prozaizacija pesniškega izraza

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prozelit gl. proselit

SSKJ²

prózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prozo: prozni jezik, stil / izšla je nova prozna zbirka; prozno delo / prozni pisatelj

SSKJ²

prozódičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na prozodijo: prozodične značilnosti jezika / prozodična načela poezije / prozodična pravila

SSKJ²

prozodíja -e ž (ȋ)
lit. nauk o dolžini zlogov in o naglaševanju v verzu: pravila prozodije / prozodija protestantske pesmi

SSKJ²

prozóren -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli
// ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren
2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni

prozórno

prisl.:

prozorno ga je pogledala

SSKJ²

prozórnost -i ž (ọ́)
lastnost, značilnost prozornega: prozornost stekla, tkanine / ekspr. jutranja prozornost

SSKJ²

próžen -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna
2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti
3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha
4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi
5. v zvezi prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, teh. listna vzmet:
● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami
♦ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir

próžno

prisl.:

prožno hoditi

SSKJ²

próženje -a s (ọ́)
glagolnik od prožiti: proženje pasti / daljinsko, ročno proženje / proženje plazov / otrokovo proženje roke k materi

SSKJ²

prožéti -žmèm stil. -žámem dov., prožmì prožmíte in prožêmi prožemíte; prožél; nam. prožét in prožèt (ẹ́ ȅ, á)
zastar. prepojiti: megle so vse prožele z mokroto / prožeti mladino z naprednimi idejami prežeti

prožét

-a -o:

biti prožet z idejo humanizma

SSKJ²

prožílec -lca [tudi prožiu̯ca] m (ȋ)
knjiž. sprožilec: vojak je položil prst na prožilec, pomeril in ustrelil / fotograf je pritisnil prožilec

SSKJ²

prožílen -lna -o prid. (ȋ)
ki kaj proži, sproža: prožilni mehanizem

SSKJ²

prožílnik -a m (ȋ)
teh. vzvod pisalnega stroja, s katerim se sproži premik voza v levo:

SSKJ²

prožílo -a s (í)
knjiž. sprožilo: prožilo pri pasti / fotograf je pritisnil na prožilo / prislonil je puško k licu in dal prst na prožilo na sprožilec, na petelina / morda je pomanjkanje hrane prožilo selitvenega nagona ptic
♦ voj. vzvod za sprožitev udarne igle pri strelnem orožju

SSKJ²

prožína -e ž (í)
star. vzmet2: iz žimnice so molele zarjavele prožine

SSKJ²

prožíti in próžiti -im nedov. (ī ọ́)
1. delati, povzročati, da se kaj napeto upognjenega sprosti, zravna: prožiti s snegom obtežene veje
2. z dotikom, sprostitvijo spravljati
a) v delovanje: prožiti alarmne naprave / prožiti fotografski aparat / prožiti puške / prožiti strele streljati
b) v gibanje, premikanje: prožiti hlode po drči; plazovi se prožijo / prožiti puščice
3. knjiž., ekspr. vzbujati, povzročati: taka doživetja prožijo v človeku umetniški navdih
4. star. iztegovati: prožiti roke k materi
● star. prožiti komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; star. iz gradiva se proži zanimiva ugotovitev se kaže

SSKJ²

prožljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) proži, napenja: prožljiv lok / prožljiva snov prožna

SSKJ²

próžnost -i ž (ọ́)
1. lastnost prožnega telesa ali snovi: prožnost jekla / s starostjo koža izgublja svojo prožnost
2. lastnost gibljivega dela telesa: prožnost prstov, sklepov; prožnost v kolenih
3. lahkotnost, gibčnost: prožnost hoje
4. ekspr. sposobnost prilagajati se času, razmeram: prožnost stališča
♦ fiz. meja prožnosti največja obremenitev, ki še ne spremeni trajno oblike telesa

SSKJ²

próžnosten -tna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na prožnost: prožnostne lastnosti tkanine / prožnostna sila
♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa

SSKJ²

pŕsa pŕs s mn. (r̄)
pog. prsi: izbočiti prsa; krogla mu je prestrelila prsa
♦ gastr. nadevana telečja prsa

SSKJ²

prsàt -áta -o prid. (ȁ ā)
ekspr. ki ima velike prsi: prsata ženska

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pŕsca pŕsc s mn. (r̄)
ekspr. manjšalnica od prsi: prsca novorojenčka

SSKJ²

pŕsen -sna -o prid. (r̄)
nanašajoč se na prsi: prsni del telesa / prsni žep suknjiča / prsni obseg obseg telesa čez prsi; prsna stran / spregovoriti s prsnim glasom z glasom, ki ima resonanco v prsni votlini; prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica; prsni bradavici; prsne karamele trdi bonboni iz žganega sladkorja z dodatkom eteričnih olj; prsna votlina votlina, v kateri so pljuča in srce
♦ aer. prsno padalo padalo, ki se zloženo nosi na prsih; anat. prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; prsna mrena mrena, ki obdaja pljuča in prsni koš od znotraj; prsna vretenca vretenca med vratnimi in ledvenimi vretenci; farm. prsni čaj čaj, ki blaži kašelj in olajšuje izkašljevanje; gozd. prsni premer drevesa premer debla v višini 130 cm; med. prsno dihanje dihanje, pri katerem se širi in oži prsni koš; šport. prsno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na prsni strani in dela somerne gibe z rokami in nogami; zool. prsna plavut parna plavut pri ribah, ležeča za škrgami

pŕsno

prisl.:

prsno plavati

tekmovati na dvesto metrov prsno

SSKJ²

pŕsi -i ž mn. (r̄)
1. sprednji del človeškega ali živalskega trupa med vratom in trebuhom: prsi se mu dvigajo, širijo; izbočiti prsi; razgalil si je prsi in pokazal rano; stiskati otroka, sliko k prsim; naslonila je očetu glavo na prsi; suniti v prsi; kosmate, široke prsi; konj z belo liso na prsih / prekrižati, skleniti roke na prsih / kurje prsi ozke, izbočene prsi / kot povelje trebuh noter, prsi ven / pripeti nagelj, odlikovanje na prsi na del oblačila, ki pokriva prsi
// v zvezi z iz, v prsna votlina (z organi): čutiti bolečine v prsih; boli, peče, zbada ga v prsih; v prsih mu hrope, piska / ekspr. srce v prsih mu je veselo igralo / ekspr. iz prsi so mu prihajali grgrajoči glasovi
// ekspr., v zvezi z iz, v ta votlina kot središče čustvovanja, zavesti: hotel mu je iztrgati skrivnost iz prsi; dolgo je nosil to misel, željo v prsih / knjiž. v njegovih prsih je led
2. vzboklini na ženskem oprsju z mlečnimi žlezami: položil ji je roko na prsi; ima lepe, nerazvite, velike prsi / otrok išče materine prsi; hranitev pri prsih dojenje; star. otroka ima pri prsih doji ga
● ekspr. krik se mu je iztrgal iz prsi nenadoma je zakričal; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje; ekspr. glava mu že leze na prsi zaradi zaspanosti, dremanja sklanja glavo; zaradi starosti se ne more več držati vzravnano; ekspr. ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal; ekspr. gojiti, rediti gada na prsih izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; vznes. prsi zemlje zemeljsko površje
♦ gastr. nadevane telečje prsi; vet. globoke prsi ki imajo sorazmerno dolg navpični premer od vrha do prsnice; voj. boj prsi ob prsi boj iz neposredne bližine

SSKJ²

pŕsiti se -im se nedov. (r̄ ȓ)
1. bočiti prsi: ponosno se prsiti; prsil se je, da bi bil videti večji
2. ekspr. bahati se, postavljati se: prsiti se pred prijatelji; po tistem uspehu se je kar naprej prsil
● ekspr. mene poglej! Tako je treba delati, se je prsil samozavestno, bahavo govoril

SSKJ²

pŕsk -a m (ȓ)
glagolnik od prskati: slišati prsk / prsk srnjakov / v prsku je gams zelo napadalen v času gonjenja

SSKJ²

prskáč -a m (á)
lov. kozel, srnjak, ki se goni: prskač preganja starejše kozle

SSKJ²

pŕskanje -a s (r̄)
glagolnik od prskati: slišati prskanje konj / prskanje koz

SSKJ²

pŕskati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s silo iztiskati zrak skozi usta, nos, da nastajajo kratki, ostri glasovi: opice so začele pihati, prskati, renčati / prskati od smeha, veselja
// preh. ob takem iztiskanju zraka metati, razprševati: prskati slino
2. ekspr. zaradi sile, pritiska se z ostrimi glasovi razprševati: curek vode prska iz odprtine / ob drvečih saneh je sneg prskal visoko v zrak / krogle so prskale po pesku
3. preh. z iztiskanjem razprševati: prskati barvo na platno
4. preh., ekspr. krčevito se smejoč govoriti, pripovedovati: prskati sosedu nekaj v uho; med smehom je prskal, kako je bilo

pŕskati se

navadno v zvezi s koza, srna

kazati nagnjenje za parjenje;

goniti se:

koze so se že začele prskati

prskajóč

-a -e:

prskajoč smeh

prskajoče iveri

SSKJ²

pŕskniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas: žival je prsknila skozi nos
// preh. ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prskniti slino / prskniti vodo iz ust
2. ekspr. s kratkim, ostrim glasom zleteti, švigniti: še ena raketa je prsknila kvišku
// nenadoma, zelo hitro steči, švigniti: kozel je prsknil na travnik in ušel
3. preh., ekspr. kratko, ostro reči, povedati: tja že ne greš, je prsknil / prskniti na koga
● prskniti v smeh prasniti v smeh

SSKJ²

pŕsnica -e ž (ȓ)
anat. kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra: bolečine za prsnico; ključnici in prsnica

SSKJ²

pŕsnik -a m (ȓ)
1. del oblačila, ki pokriva prsi: otroške hlače, predpasnik s prsnikom
2. star. (moški) telovnik: obleči si prsnik; žametast prsnik
3. nekdaj kratek ženski suknjič, navadno oprijet in brez rokavov: zapela si je prsnik
4. nekdaj modni dodatek k boljši moški obleki za na prsi; naprsnik: imel je naškrobljen prsnik s čipkami
♦ tekst. del statev, čez katerega drsi stkano blago

SSKJ²

pŕsniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastane kratek, oster glas; prskniti: prsniti skozi nos
// ob takem iztiskanju zraka izvreči, razpršiti: prsniti slino / prsniti kruh iz ust
2. ekspr. nenadoma vreči, zagnati: prsniti v koga karte / prsniti komu psovko v obraz
● ekspr. ledena skorja je prsnila in padel je v reko s kratkim, ostrim glasom počila, se zdrobila

SSKJ²

prsobrán -a m (ȃ)
voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran; vojak je naslonil puško na prsobran
// zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska

SSKJ²

pŕst1 -a m (ȓ ŕ)
1. vsak od petih gibljivih podaljškov dlani ali stopala: prsti so mu odreveneli; iztegovati, krčiti prste; pri plesu ji je večkrat stopil na prste; urezati se v prst; bobnati s prsti po mizi; tleskniti s prsti; debeli, dolgi prsti; prsti na nogi, roki; odtisi prstov na steklu; ozebline na prstih / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; položiti prst na usta dati kazalec prečno na ustnice kot znamenje, naj se molči; dvignila se je na prste, da bi bolje videla; računati na prste; zažvižgati na prste; po prstih oditi iz sobe tiho, brez šuma; namignil je proti njemu in pokazal s prstom na čelo si usmeril, dal prst na čelo kot znamenje njegove neumnosti, duševne omejenosti; pokazati s prstom na prvega v vrsti; s prsti je pokazal, da potrebuje tri tisočake; mali prst mezinec; srednji prst sredinec / kot svarilo, grožnja samo prst položi name, pa boš videl / za prst debela pločevina; v kozarcu je ostalo še za tri prste vode za višino, enako debelini treh prstov; pren., ekspr. božajoči prsti vetra
2. del rokavice, ki pokriva prst: naplesti mora še dva prsta; rokavice z enim prstom
● ekspr. prsti so ga srbeli čutil je veliko željo, da bi kaj ukradel; evfem. imeti dolge prste krasti; ekspr. povsod ima prste vmes vmešava se v stvari, ki se ga ne tičejo; evfem. iztegovati prste po tujem imetju krasti; čakal je in nestrpno lomil prste z roko krčevito pregibal prste druge roke; ekspr. če to dobiš, si lahko vse prste obližeš si lahko zelo zadovoljen; pog., ekspr. pri tem si boš opekel prste doživel boš neuspeh; če mu prst ponudiš, pa roko z(a)grabi če pokažeš pripravljenost storiti majhno uslugo, zahteva veliko; ekspr. kar naprej povzdiguje prst žuga, svari; ekspr. ali naj podatke iz prsta izsesam si jih izmislim; ekspr. žena ovija moža okoli prsta mož stori vse, kar žena želi, hoče; ekspr. gledati komu na prste, pod prste nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; ekspr. ima le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke naštel zelo malo; ekspr. končno so mu le stopili na prste onemogočili, preprečili mu njegove slabe namene; pog. pogledati komu skozi prste biti popustljiv, prizanesljiv do njegovih napak, pomanjkljivosti; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; ekspr. ljudje bi s prstom kazali za njim obsojali ga, imeli ga za krivega; ekspr. še s prstom ni mignil zanj, ko je bil v stiski čisto nič mu ni pomagal; ekspr. v članku je s prstom pokazal na krivce jasno, odkrito povedal, kdo so; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; ekspr. ne vidi prst pred nosom v ravnanju ne misli, kaj bo v prihodnosti

SSKJ²

pŕst2 -í ž (ȓ)
vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi: prst se je drobila pod plugom; korenin se je držala prst; gnojiti, rahljati prst; zagrebsti čebulice v prst; prhka, rahla prst / črna, gozdna, ilovnata, peščena prst; rodovitna prst; prst iz preperelega listja
● ekspr. prst ga krije je mrtev (in pokopan)
♦ agr. lahka prst z več peska in organskih snovi in manj glinenih primesi; mrtva prst mrtvica; težka prst z več glinenimi primesmi in manj peska in organskih snovi

SSKJ²

prsták -a m (á)
zool. dateljnu podobna školjka, ki si vrta rove v kamen, Lithophaga lithophaga:

SSKJ²

pŕstan -a m (ŕ)
1. okrasni obroček za nošenje na prstu: natakniti, sneti prstan; zlat prstan; prstan z biserom, rubinom / pečatni prstan z monogramom, grbom; poročni, zaročni prstan
● knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo
2. obroček, obroč sploh: zavese visijo na kovinskih prstanih
♦ arhit. prstan kolobar, obroč med stebrom in kapitelom, navadno razčlenjen; gled. Borštnikov prstan prstan kot priznanje najboljšemu slovenskemu gledališkemu igralcu za življenjsko delo; navt. prstan kovinski obroč okrogle ali ovalne oblike za privezovanje, pritrjevanje

SSKJ²

pŕstanast -a -o prid. (ŕ)
podoben prstanu: prstanasti in cevasti okraski / prstanast oblak; laguno zapirajo prstanasti otoki

SSKJ²

pŕstančar -ja m (ŕ)
zool. prstaničar: gosenica prstančarja

SSKJ²

pŕstanček -čka m (ŕ)
manjšalnica od prstan: deklica z zlatim prstančkom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pŕstančen -čna -o prid. (ŕ)
tekst., v zvezi prstančni stroj predilni stroj, ki stenj razteza in vije v prejo: presti na prstančnem stroju

SSKJ²

pŕstanec -nca m (ŕ)
1. prst (roke) med sredincem in mezincem: noht prstanca; prstan na prstancu
2. nar. rastlina s svetlo ali oranžno rumenimi cveti v koških; ognjič: cvetoči prstanci

SSKJ²

pŕstaničar -ja m (ŕ)
zool. nočni metulj, katerega gosenica objeda listje sadnega drevja, hrasta, gabra, Malacosoma neustria: veliko škodo v sadovnjaku je povzročil tudi prstaničar

SSKJ²

pŕstast -a -o prid. (ŕ)
podoben prstu: prstasti izrastki
♦ bot. prstasti list list, sestavljen iz lističev, ki izhajajo iz ene točke; dlanasti list

SSKJ²

pŕstek -tka m (ȓ)
manjšalnica od prst: obvezati otroku prstek / ekspr. beli, tanki prstki dame

SSKJ²

pŕsten1 -tna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na prst1: prstni gibi; prstni sklep / prstna abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna blazinica
♦ anat. prstni člen del prsta med dvema sklepoma; prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica; glasb. prstni prijem; prstni red vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; pravn. najti prstne odtise vlomilca

SSKJ²

prstén2 -a -o prid. (ẹ̑)
1. ki je iz prsti: otroci so delali prstene kolačke / prsten pod; hodili so po mokri, prsteni stezi
// ki ima veliko prsti: pokrajina je zelo prstena
2. umazan od prsti: zaradi dela na vrtu je imela vse roke prstene
3. ekspr. po barvi podoben prsti: bolnikov obraz je bil prstene barve; prsteno nebo

prsténo

prisl.:

prsteno rjava obleka

SSKJ²

prstén3 -a -o prid. (ẹ̑)
nar. neprijeten, zoprn: ne bodi tako prsten / prsten nasmeh

prsténo

prisl.:

prsteno odzdraviti

SSKJ²

prsténast -a -o prid. (ẹ̑)
ekspr. po barvi podoben prsti: prstenast obraz / koža prstenaste barve

SSKJ²

prstenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
agr. spreminjati se v prst: organska snov prsteni

SSKJ²

prstenína -e ž (í)
1. agr. kompost: pripraviti prstenino
2. star. prstnina: pospraviti prstenino s polj

SSKJ²

prsténost1 -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost prstenega, zemljenega: prstenost tal / prstenost obraza

SSKJ²

prsténost2 -i ž (ẹ̑)
nar. neprijetnost, zoprnost: zaradi njene prstenosti sem komaj čakal, da odidem

SSKJ²

prstjèn -êna -o prid. (ȅ é)
nar. gorenjsko neprijeten, zoprn: ne bodi tako prstjen

SSKJ²

pŕstnica -e ž (ȓ)
anat. vsaka od treh oziroma dveh kosti v prstu: prstnice in dlančnice

SSKJ²

pŕstnik -a m (ȓ)
1. tanka gumijasta prevleka za prst: natakniti prstnik na obvezani prst
2. bot. rastlina s pernatimi ali dlanastimi listi in belimi, rumenimi ali rožnatimi cveti; petoprstnik: cvetoči prstniki

SSKJ²

prstnína -e ž (ī)
agr. rastlina, ki ima užitne dele v prsti, zemlji: krompir, repa in druge prstnine

SSKJ²

prstomèt -éta m (ȅ ẹ́)
balinanju podobna družabna igra, pri kateri se namesto krogel uporabljajo plastični okrogli ploščki: turnir v prstometu

SSKJ²

prstométen -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na prstomet: prstometni turnir; prstometna liga; prstometna igrišča / Prstometna zveza Slovenije

SSKJ²

pŕš -a m (ȓ)
pršec, pršavica: mrzel prš ji je močil lase / prš morskih valov / burja je dvigovala snežni prš visoko nad smreke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pŕša -e ž (ŕ)
star. prha: stala je pod pršo / prša morskega vala

SSKJ²

pršánje -a s (ȃ)
nar. pršenje: pršanje je prenehalo / pršanje se je spremenilo v gost dež

SSKJ²

pršáti -ím nedov. (á í)
nar. pršeti: cel dan je pršalo / slap je pršal na vse strani

SSKJ²

pršávica tudi pŕšavica -e ž (ȃ; ŕ)
padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršavica ji je močila obraz; megla se je zgostila v pršavico
// drobne, razpršene kaplje sploh: nad slapom se je iskrila pršavica; pršavica valov

SSKJ²

pŕšec -šca m (ȓ)
padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršec se je spremenil v ploho / veter z rahlim pršcem
// drobne, razpršene kaplje sploh: nad vodometom je lebdel pršec; pren., knjiž. stala sta pod pršcem reklamne svetlobe

SSKJ²

pŕšen -šna -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na prho: pršna cev / pršna kopel
● knjiž. pršni sneg suh sneg, ki se ob vetru, premiku razprši po zraku
♦ alp. pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku

SSKJ²

pršênje -a s (é)
glagolnik od pršeti ali pršiti: med pršenjem je naletaval sneg; pršenje iz megle / ekspr. pršenje svetlobe / pršenje sobnih rastlin

SSKJ²

pršéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršeti / v osebni rabi iz megle je pršel rahel dež
2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curek vodometa je pršel v zrak; ob govorjenju mu je slina pršela iz ust / iskre pršijo / ekspr. jeza mu prši iz oči

pršèč

-éča -e:

pršeč dež

SSKJ²

pršíca -e ž (í)
nav. mn., zool. droben zajedavec, ki sesa rastlinske ali živalske sokove, Acarina: uničevati pršice; pršice na rastlinah, živalih / kokošja pršica; sadna pršica
♦ agr. pršica zajedavec, ki sesa sok na spodnji strani listov; hruševa pršica ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik

SSKJ²

pršìč -íča m (ȉ í)
suh, droben sneg: ponoči je zapadlo veliko pršiča; smučati se po pršiču

SSKJ²

pršíčast -a -o prid. (í)
podoben pršiču: padal je droben, pršičast sneg

SSKJ²

pršíčav -a -o tudi pršičàv -áva -o prid. (í; ȁ á)
agr., vet. ki ima pršice: pršičava trta

SSKJ²

pršíčavost tudi pršičávost -i ž (í; á)
agr., vet. bolezen, ki jo povzročajo pršice: pri čebelah se je pojavila pršičavost; pršičavost vinske trte

SSKJ²

pršílec -lca [pəršilca in pəršiu̯ca] m (ȋ)
pršilnik: pršilec za sobne rastline

SSKJ²

pršílen -lna -o prid. (ȋ)
namenjen za pršenje, razprševanje: pršilna cev; pršilne naprave

SSKJ²

pršílka -e [tudi pəršiu̯ka] ž (ȋ)
pršilnik: škropiti sobne rastline s pršilko / parfumska pršilka

SSKJ²

pršílnik -a m (ȋ)
priprava, ki razprši tekočino na zelo drobne kapljice: škropiti sadno drevje s pršilnikom / pršilnik za parfum

SSKJ²

pršílo -a s (í)
1. sredstvo, ki pri uporabi prši, se razpršuje: izdelovati pršila; uporaba pršil v kmetijstvu
2. kemično sredstvo, shranjeno v manjši posodi pod tlakom, ki se pri uporabi razpršuje: pazite, da pršilo ne pride v oči; pršilo proti komarjem; olja, emulzije, pršila in druga zaščitna sredstva za sončenje / lak v obliki pršila
// posoda s takim kemičnim sredstvom: pršilo je prazno

SSKJ²

pršíti -ím nedov. (ī í)
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: začelo je pršiti; spet prši / iz megle prši / v osebni rabi dež je pršil ves dan
2. leteti v obliki drobnih kapelj, delcev: curki vodometa so pršili v zrak / iskre pršijo na vse strani
3. ekspr. povzročati, da se kaj spreminja v drobne leteče kaplje, delce: veter je pršil valove / burja prši sneg
4. s pršenjem močiti, vlažiti: pršiti rastline z vodo
● ekspr. škrjanček veselo prši drobi; ekspr. voda pada v tolmun in se prši v milijone kapljic se razpršuje

SSKJ²

pršív -a -o prid. (ī í)
ki se ob vetru, premiku razprši po zraku: smučar je zapeljal v pršiv sneg

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pršívec -vca m (ȋ)
zastar. pršič: zapadlo je trideset centimetrov pršivca

SSKJ²

pršút -a m (ȗ)
svinjsko stegno, presušeno na zraku: obesiti pršut na tram / sendvič s pršutom
♦ gastr. kraški pršut

SSKJ²

pršútar -ja m (ȗ)
agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji

SSKJ²

pršutárna -e ž (ȃ)
obrat za sušenje, izdelovanje pršuta: obnoviti pršutarno

SSKJ²

pŕt -a m (ȓ r̄)
tekstilni izdelek za prekrivanje mize: pogrniti mizo z belim, čistim prtom; damasten, polivinilast prt; prt in prtički / namizni prt; pren., pesn. zima razgrinja svoj beli prt
// navadno s prilastkom temu podoben izdelek za različne namene: prt za valjanje testa / mrtvaški prt prt, tkanina, s katero se pokrije ali v katero se zavije mrlič; reševalni prt cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropij
● star. srajca iz prta platna; nar. prekmursko prt za posteljo rjuha; star. brisala si je roke v prt v predpasnik
♦ rel. oltarni prt

SSKJ²

pŕtati -am nedov. (r̄)
star. nalagati na hrbet: nosači prtajo bremena

SSKJ²

prtén -a -o prid. (ẹ̑)
star. platnen: prtene hlače; prtena rjuha
● star. prteni modrijan lažimodrijan; nar. gorenjsko prtene klobase jetrne klobase

SSKJ²

prteníce prteníc ž mn. (í ȋ)
star. platnene hlače: nositi prtenice

SSKJ²

prtenína -e ž (í)
star. platno: srajca iz nebeljene prtenine
// platneni izdelek: oblečen v domačo prtenino / namizna prtenina

SSKJ²

prtìč -íča m (ȉ í)
prtiček: zložiti prtič; obrisati si usta s prtičem / papirnati prtič / kuhati štruklje v prtiču

SSKJ²

prtíček -čka m (ȋ)
manjši okrasni izdelek iz blaga, sukanca zlasti za na pohištvo: vesti prtiček; kvačkani prtički / namizni prtički
// manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi: razgrniti, zložiti prtiček; obrisati si roke v prtiček / brisati kozarce s prtičkom / pristopil je natakar s prtičkom čez roko
♦ rel. mašni prtiček s katerim se pri maši obriše kelih

SSKJ²

pŕtiti1 -im nedov. (ŕ r̄)
1. star. nalagati na hrbet: vojaki prtijo nahrbtnike
2. ekspr. delati, da je kdo dolžen opravljati kaj: prtiti komu delo, dolžnosti / prtiti komu nove davke
3. ekspr. pripisovati, prisojati: prtiti komu najslabše lastnosti
● zastar. prtil se je s seštevanjem trudil, mučil

SSKJ²

prtíti2 in pŕtiti -im nedov. (ī ŕ)
alp. gaziti (sneg): prtiti sneg / prtiti gaz

SSKJ²

prtljága -e ž (ȃ)
kovčki, torbe z osebnimi stvarmi za potovanje: nesti, odložiti prtljago; zložiti prtljago v prtljažnik; prevoz prtljage; prostor, shramba za prtljago / osebna, ročna prtljaga / pripravljati prtljago dajati, zlagati osebne stvari za potovanje v kovčke, torbe

SSKJ²

prtljážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na prtljago: prtljažni prostor v avtomobilu / prtljažni listek; prtljažni voziček

SSKJ²

prtljážnica -e ž (ȃ)
shramba za prtljago; garderoba: spraviti kovček v prtljažnico na postaji
● žel. potrdilo o prevzemu in predaji prtljage pri prevozu in o plačani voznini

SSKJ²

prtljážnik -a m (ȃ)
prostor za prtljago v avtomobilu, avtobusu: odpreti prtljažnik; vzeti kovček iz prtljažnika / prtljažnik avtomobila
// priprava za prtljago na vozilu: namestiti prtljažnik na streho avtomobila; prtljažnik za moped / komaj je zložil prtljago na prtljažnik, se je vlak premaknil

SSKJ²

prúčica -e ž (ú)
pručka: sesti na pručico

SSKJ²

prúčka -e ž (ú)
majhna nizka klop: sesti, stopiti na pručko; držati noge na pručki

SSKJ²

prúka -e ž (ú)
1. nar. (cerkvena) klop: sedela je v pruki pred stranskim oltarjem
2. zastar. brod: prevažati ljudi s pruko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prúkica -e ž (ú)
pog. pručka: sesti, stopiti na prukico

SSKJ²

prunéla -e ž (ẹ̑)
nav. mn., agr. olupljena, posušena in sploščena sliva brez koščice: izdelovati, pripravljati prunele

SSKJ²

prúsa -e ž (ū)
star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: gospa je jahala na beli prusi

SSKJ²

prusáški -a -o prid. (á)
star. pruski: prusaški militarizem

SSKJ²

prusáštvo -a s (ȃ)
star. prusovstvo: s prusaštvom ni mogel soglašati

SSKJ²

prúsec -sca m (ȗ)
star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: sedel je na mogočnem pruscu

SSKJ²

prúski -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na Pruse ali Prusijo: pruski militarizem; pruska miselnost / ekspr. pruski junker / ekspr. pruska disciplina zelo stroga disciplina
2. v zvezi pruska kislina zelo strupena kislina, z vonjem po grenkih mandeljnih, kem. cianovodikova kislina:

SSKJ²

prúsnica -e ž (ȗ)
bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica

SSKJ²

prúsnik -a m (ȗ)
star. prosnik: prusnik in druge ptice pevke

SSKJ²

prúsovstvo -a s (ȗ)
državna in politična pripadnost k Prusiji: poudarjal je svoje prusovstvo
// miselnost, lastnosti Prusov: širjenje, vpliv prusovstva

SSKJ²

prúštof -a m (ú)
zastar. suknjič, jopič: nositi pruštof; fantje s pruštofi čez ramo

SSKJ²

prváčiti -im nedov. (á ȃ)
knjiž. biti prvi, vodilni: prvačiti med vrstniki; v družbi so prvačile ženske / prvačiti pri delu na polju

SSKJ²

prvák -a m (á)
1. posameznik ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: postati prvak; kolesarski, smučarski, šahovski prvak; prvak v boksu, hokeju, plavanju; publ.: osvojiti naslov prvaka; branilec naslova prvaka / državni, olimpijski, svetovni prvak
♦ šport. absolutni prvak ne glede na kategorijo
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom kdor se posebno odlikuje v čem: prvak sodobne glasbe, proze / prvak znanja / prvak gledališča, opere
3. publ. predsednik politične organizacije, navadno stranke: prvak največje opozicijske stranke; sestanek prvakov koalicijskih strank
// ugleden, vpliven član politične organizacije: policija je aretirala več sindikalnih prvakov
4. nav. mn. vodilni, najvplivnejši politiki na Kranjskem v drugi polovici 19. stoletja: vpliv prvakov; zborovanje prvakov / narodni prvaki
5. nav. mn., zool. najbolj razviti sesalci; primati: značilnosti prvakov

SSKJ²

prvákinja -e ž (á)
1. posameznica ali moštvo, ki na višjem ali končnem, odločilnem tekmovanju doseže prvo mesto: premagati prvakinjo; publ. osvojiti naslov prvakinje / državna, olimpijska, svetovna prvakinja
2. nav. ekspr., navadno z rodilnikom ženska, ki se posebno odlikuje v čem: prvakinja dobrodelnosti / prvakinja baleta, opere
3. publ. predsednica politične organizacije, navadno stranke: prvakinja stranke

SSKJ²

prvakováti -újem nedov. (á ȗ)
star. biti prvi, vodilni: prvakovati med vrstniki / prvakovati v duševnem pogledu

SSKJ²

prváški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na prvake ali prvaštvo: prvaško nastopanje / doseči tri prvaške naslove tri naslove prvaka / prvaška politika

SSKJ²

prváštvo -a s (ȃ)
1. nav. slabš. dejstvo, da je kdo prvak: hlepel je po slavi in prvaštvu / politično prvaštvo
2. ekspr. prvaki, vodilni politiki: pri mizi je sedelo prvaštvo; omahljivo prvaštvo

SSKJ²

pŕvček -čka m (ȓ)
pog. prvošolec: prvčki so prvič prestopili šolski prag

SSKJ²

pŕvec -vca m (ȓ)
čeb. prvi roj čebelje družine: močen prvec

SSKJ²

pŕvek -vka m (ȓ)
star. prvina, sestavina: besede so prvki jezika / družina je osnovni prvek družbe
● zastar. zavrgel je vse prvke romana prve, začetne osnutke

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prvénec -nca m (ẹ́)
1. prvo leposlovno, umetniško delo koga: pisateljev prvenec je doživel velik uspeh; dramski, pesniški prvenec; režiserjev prvenec / publ. tovarna avtomobilov je predstavila svoje prvence prve avtomobile določenega tipa
2. knjiž. prvorojenec: mati s prvencem v naročju
♦ bot. zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata

SSKJ²

prvénka -e ž (ẹ́)
knjiž. prva pesem, knjiga koga: prvenki so sledile nove, boljše pesmi

SSKJ²

prvénstven -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na prvenstvo: ta dejavnost ima še zmeraj prvenstven položaj / prvenstvena nogometna tekma
♦ alp. prvenstveni vzpon vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; šport. prvenstveno kolo
2. glaven1, prednosten: prvenstvena naloga je skrb za zdravje / prvenstveno zanimanje za glasbo ga je oviralo pri učenju / to dejanje je prvenstvenega pomena je zelo pomembno

prvénstveno

člen.

zlasti,

predvsem:

v knjigi se avtor opira prvenstveno na svoje spomine

SSKJ²

prvénstvo -a s (ẹ̑)
1. kar je določeno z dejstvom
a) da je kdo prvi, najboljši: Španija je vse bolj izgubljala prvenstvo na morju; Cankar je Župančiču priznaval prvenstvo med sodobnimi slovenskimi pesniki / imeti prvenstvo v lepoti
b) da je kaj po pomembnosti prvo: poudarjati prvenstvo vzgoje pred izobraževanjem
c) da je kdo glede česa časovno prvi: izpodbijati komu prvenstvo odkritja / izkazovati dekletu posebna prvenstva
2. športno tekmovanje za naslov prvaka: udeležiti se prvenstva; zmagati na prvenstvu; atletsko, nogometno prvenstvo; prvenstvo v atletiki, nogometu / državno, šolsko prvenstvo; evropsko, svetovno prvenstvo
// kar je določeno z naslovom prvaka: tekmovanje za državno, svetovno prvenstvo / publ. osvojiti prvenstvo
3. kar je določeno z dejstvom, da je leposlovno delo prvenec: njegova prva drama ima še dosti znakov prvenstva
♦ šport. člansko, mladinsko prvenstvo

SSKJ²

prvésnica -e ž (ẹ̑)
med. ženska, ki prvič rodi: težek porod starejše prvesnice
♦ vet. žival, ki prvič rodi, povrže

SSKJ²

pŕvi -a -o štev. (ȓ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi
2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi meni obsežnejši, dražji meni / pog. on je prvi matematik v razredu
// nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v podjetju / prva dama slovenske popevke
3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola
// nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec
4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo
● prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ avt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; glasb. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; jezikosl. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; pravn. sodišče prve stopnje; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji študij, ki traja tri do štiri leta in se zaključi z diplomo; do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi;; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; prva Jugoslavija s politično ureditvijo kraljevine pred drugo svetovno vojno

pŕvi

-a -o sam.:

prvi v razredu je dobil knjigo

denar ti bom vrnil prvega (v mesecu)

diplomiral je med prvimi

pog. voziti v prvi, s prvo v prvi prestavi

star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič

danes sem v prvo tu

SSKJ²

pŕvič prisl. (ȓ)
1. pri ponavljanju na prvem mestu: prvič se je oženil s Slovenko, drugič s tujko; razprava je bila prvič objavljena v angleščini, nato pa v slovenščini / pri cerkveni poroki v nedeljo sta bila prvič oklicana; pri licitaciji kdo da več – prvič, drugič, tretjič
// izraža, da se povedano prej še ni zgodilo: danes je bil prvič v operi; prvič ta mesec sem šel v kino; ekspr. prvič v življenju je prišel na ta vrh / ekspr. v tej kavarni sem prvič in zadnjič
2. v zapovrstju na prvem mestu: prosilec ne ustreza, prvič, ker nima zadostne izobrazbe, drugič, ker nima delovnih izkušenj; knjiga obravnava 1. [prvič] politične, 2. gospodarske razmere
● ekspr. kar zmerja naj, saj ne bo prvič poudarja pogostnost dejanja; ekspr. prvič in zadnjič ti rečem: denarja ne dam izraža odločno zavrnitev

SSKJ²

pŕvikrat prisl. (ȓ)
prvič: prvikrat, odkar sta se spoznala, sta šla skupaj na sprehod / saj ni ne prvikrat ne zadnjikrat, da se je zmotil

SSKJ²

prvína -e ž (í)
1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja
// s prilastkom po čem značilen sestavni del česa: glasbene, likovne prvine; združevati različne stilne prvine; okrasne prvine arhitekture
2. bistveni, osnovni del: spoznavati prvine življenja / prvine novega
3. knjiž. sorazmerno samostojen del celote; element: razstaviti pripravo na prvine
4. kem. snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element: radioaktivne prvine; spajanje prvin
5. knjiž. kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu: prvine poljskih pridelkov / v mnogoboštvu odliti od pijače prvino bogovom
● zastar. iz prvine je delal sam sprva, od začetka

SSKJ²

prvínski -a -o prid. (ȋ)
1. dan s samim nastankom, naravo: prvinski občutki; nagon po samoohranitvi je prvinski
2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja: ti ljudje so še prvinski / divja, prvinska pokrajina
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: prvinski izbruh strasti
● knjiž. prvinske oblike likovnega izražanja osnovne, najenostavnejše

prvínsko

prisl.:

prvinsko zdrav smisel za stvarnost

SSKJ²

prvínskost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost prvinskega: novele razodevajo življenjsko prvinskost; prvinskost čustev / prvinskost narave

SSKJ²

prvo... ali pŕvo... in prvo... prvi del zloženk (ȓ)
nanašajoč se na prvi: prvoligaš, prvomajski, prvorazreden

SSKJ²

prvoaprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prvi april: prvoaprilski rok / smejati se prvoaprilskim šalam

SSKJ²

prvobíten -tna -o prid., prvobítnejši (í ī) knjiž.
1. prvoten, osnoven: gorska dolina je še ohranila prvobitno podobo / odkriti sledove prvobitnih prebivalcev
♦ ekon. prvobitna akumulacija kapitala prvotna akumulacija kapitala
2. prvinski, neponarejen: prvobitne moči v človeku; prvobitna življenjska sla

SSKJ²

prvobítnost -i ž (í)
knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dokopati se do prvobitnosti vsega
// prvinskost, neponarejenost: doživeti gorsko pokrajino v njeni prvobitnosti / prvobitnost primitivnih plemen

SSKJ²

prvobórec -rca m (ọ̑)
1. udeleženec jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prvi organizator ljudske vstaje: na srečanju so prvoborci obujali spomine na partizanske čase; odkritje spominske plošče prvoborcu
2. publ. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborci za svobodo medijev

SSKJ²

prvoborílec -lca [pərvoboriu̯ca tudi pərvoborilca] m (ȋ)
star. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoborilec za narodno svobodo

SSKJ²

prvoborítelj -a m (ȋ)
zastar. kdor si zelo prizadeva za kaj: prvoboritelj za mir, svobodo / prvoboritelji splošne volilne pravice

SSKJ²

prvoboríteljica -e ž (ȋ)
zastar. ženska ali ustanova, ki si zelo prizadeva za kaj: prvoboriteljica za enakopravnost žensk / stranka je bila prvoboriteljica za zahteve delavskega razreda

SSKJ²

prvobórka -e ž (ọ̑)
1. udeleženka jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja od leta 1941 ali prva organizatorka ljudske vstaje: v vasi so odkrili spominsko ploščo prvoborki
2. publ. ženska, ki si zelo prizadeva za kaj: prvoborka za svobodo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pŕvoinstánčen -čna -o prid. (ȓ-ȃ)
nanašajoč se na prvo, nižjo instanco: prvoinstančni državni organ
♦ pravn. prvoinstančno sodišče sodišče prve stopnje

SSKJ²

pŕvokategórnica -e ž (ȓ-ọ̑)
šport. ženska, ki igra, tekmuje v prvi kategoriji: prebiti se med prvokategornice; imeti status prvokategornice / slalomska, veleslalomska prvokategornica; prvokategornica v smuku

SSKJ²

pŕvokategórnik -a m (ȓ-ọ̑)
šport. kdor igra, tekmuje v prvi kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi prvokategorniki

SSKJ²

pŕvokrat prisl. (ȓ)
zastar. prvič: lani je prvokrat stopil pred javnost

SSKJ²

prvoléten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki je v prvem letu starosti: prvoletni otrok / prvoletna rastlina

SSKJ²

prvolétnica -e ž (ẹ̑)
zastar. dijakinja ali slušateljica prvega letnika: prvoletnica pravne fakultete

SSKJ²

prvolétnik -a m (ẹ̑)
1. dijak ali slušatelj prvega letnika: predavanje je bilo za prvoletnike fakultet
2. otrok ali žival v prvem letu starosti: duševni razvoj prvoletnika

SSKJ²

pŕvoligáš -a m (ȓ-á)
šport. žarg. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v prvi ligi: poročila o tekmah prvoligašev

SSKJ²

pŕvoligáški -a -o prid. (ȓ-á)
nanašajoč se na prvoligaše: prvoligaški klub / prvoligaški igralci

SSKJ²

prvomájski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na prvi maj: prvomajska parada / prvomajski prazniki

SSKJ²

prvoméstnik -a m (ẹ̑)
zastar. predsednik, načelnik: izvoliti prvomestnika

SSKJ²

pŕvonagrajèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é)
ki dobi prvo nagrado: prvonagrajeni avtor / ogled prvonagrajenih filmov

SSKJ²

pŕvonagrajênec -nca m (ȓ-é)
kdor dobi prvo nagrado: pogovor s prvonagrajencem grafične razstave / ta film je letošnji prvonagrajenec

SSKJ²

pŕvonagrajênka -e ž (ȓ-é)
ženska, ki dobi prvo nagrado: čestitati prvonagrajenki

SSKJ²

pŕvoobhájanec -nca m (ȓ-ȃ)
rel. kdor je prejel prvo obhajilo ali se pripravlja nanj: sprevod prvoobhajancev

SSKJ²

pŕvoobhájanka -e ž (ȓ-ȃ)
rel. ženska, ki je prejela prvo obhajilo ali se pripravlja nanj: darilo za prvoobhajanko

SSKJ²

pŕvoobtóžen -a -o prid. (ȓ-ọ́)
publ. ki je prvi naveden v obtožbi, obtožnici: prvoobtoženi skladiščnik je bil oproščen; sam.: zagovor prvoobtoženega

SSKJ²

pŕvoosében -bna -o prid. (ȓ-ẹ̑)
lit. nanašajoč se na pripovedovanje pripovednega dela v prvi osebi: prvoosebni pripovedovalec / prvoosebna pripoved

SSKJ²

prvopís -a m (ȋ)
knjiž. izvirnik, original: zgodovinarji prvopisa niso odkrili; prvopis in prepisi

SSKJ²

prvopísen -sna -o (ȋ)
pridevnik od prvopis: prvopisno besedilo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pŕvoplasíran -a -o prid. (ȓ-ȋ)
ki pri tekmovanju doseže prvo mesto: prvoplasirana ekipa

pŕvoplasírani

-a -o sam.:

izenačiti se po točkah s prvoplasiranim

prvoplasirana je dobila diplomo in nagrado

SSKJ²

pŕvopristópnik -a m (ȓ-ọ̑)
alp. alpinist, ki prvi pripleza na kak vrh ali prvi prepleza kako plezalno smer: postati prvopristopnik

SSKJ²

pŕvorazréden -dna -o prid. (ȓ-ẹ̑)
ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: prvorazredno blago je seveda dražje
// ekspr. prvovrsten, odličen: kuhinja tega hotela je prvorazredna / prvorazredni pisatelj
● publ. to je prvorazrednega pomena je zelo pomembno; ekspr. prvorazredna senzacija zelo velika

SSKJ²

prvoródnica -e ž (ọ̑)
med. ženska, ki prvič rodi; prvesnica: težek porod prvorodnice

SSKJ²

pŕvorojèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é)
ki se rodi prvi po vrsti: prvorojeni sin; sam.: prvorojenemu je namenil posestvo

SSKJ²

pŕvorojênček -čka m (ȓ-é)
ekspr. prvorojeni otrok: biti prvorojenček

SSKJ²

pŕvorojênčev -a -o prid. (ȓ-é)
nanašajoč se na prvorojenca: prvorojenčev sin
♦ pravn., nekdaj prvorojenčeva pravica nasledstva

SSKJ²

pŕvorojênec -nca m (ȓ-é)
prvorojeni sin: zapustiti premoženje prvorojencu

SSKJ²

pŕvorojênka -e ž (ȓ-é)
prvorojena hči: prvorojenka je dobila ime po materi

SSKJ²

prvorojênstvo -a s (ē)
dejstvo, da je kdo prvorojenec: zavedal se je prvorojenstva in bil zgled mlajšim bratom in sestram
♦ pravn. odvzeti komu prvorojenstvo nekdaj pravico prvorojenca do nasledstva

SSKJ²

prvosédnik -a m (ẹ̑)
zastar. predsednik: izvoliti koga za prvosednika

SSKJ²

prvostôpen -pna -o prid. (ȏ)
prvostopenjski: prvostopni organi

SSKJ²

prvostôpenjski -a -o [pərvostopənjski] prid. (ȏ)
nanašajoč se na prvo, nižjo stopnjo: prvostopenjski državni organ
♦ pravn. prvostopenjsko sodišče sodišče prve stopnje; šol. prvostopenjski študij do leta 1980 študij na prvi stopnji

SSKJ²

prvošólček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od prvošolec: mati je pred šolo čakala svojega prvošolčka

SSKJ²

prvošólec -lca m (ọ̑)
učenec prvega razreda: mnogi prvošolci že znajo pisati in brati
// nekdaj učenec prvega razreda gimnazije: prvošolci se učijo dva tuja jezika

SSKJ²

prvošólka -e ž (ọ̑)
učenka prvega razreda: prvošolke se še rade igrajo s punčkami
// nekdaj učenka prvega razreda gimnazije:

SSKJ²

prvôta -e ž (ó)
zastar. izvor, poreklo: ostati zvest svoji prvoti / biti s prvote kmet
● zastar. s prvote je bilo drugače sprva, od začetka

SSKJ²

prvôten -tna -o prid., prvôtnejši (ó)
1. ki je bil, obstajal na določenem začetku: ohraniti prvotni naslov romana; vrniti predmetu prvotno obliko / ostati pri prvotni odločitvi / prvotno nahajališče zlata / prvotni lastnik / prvotna ljudstva
2. ki je bil, nastal prvi in je izhodišče, osnova za druge stvari iste vrste: najti prvotno besedilo / trdil je, da je snov prvotna, zavest pa drugotna
3. ki ni nastal kot posledica zavestne človeške dejavnosti: prvotna podoba pokrajine se je z industrijo zelo spremenila; gozdovi, ohranjeni v prvotnem stanju
4. nanašajoč se na časovno zelo oddaljeno začetno obdobje: prvotno krščanstvo / prvotna skupnost
5. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prvotni prebivalci / prvotna sorta, vrsta
● knjiž. ljudje so še preprosti in prvotni naravni, neizumetničeni; star. v teh krajih je poljedelstvo še precej prvotno preprosto, primitivno
♦ ekon. prvotna akumulacija kapitala akumulacija kapitala ob prehodu iz fevdalizma v kapitalizem, zlasti z neekonomskimi, nasilnimi dejanji; jezikosl. prvotni pomen besede

prvôtno

prisl.:

prvotno je trdil drugače

to so prvotno tropske živali

SSKJ²

prvotís -a m (ȋ)
knjiž. besedilo prvega natisa: primerjati prvotis in besedilo v knjižni izdaji

SSKJ²

prvotísk -a m (ȋ)
1. prva izdaja tiskanega dela: zbirati prvotiske slovenskih realistov
2. biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500; inkunabula: knjižnica ima okoli petsto prvotiskov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

prvotnína -e ž (ī)
star. magmatska kamnina: iz preperelih prvotnin nastale usedline

SSKJ²

prvôtnost -i ž (ó)
lastnost, značilnost prvotnega: teza o prvotnosti materije / knjiž. ohraniti čutno prvotnost prvinskost

SSKJ²

pŕvouvrščèn -êna -o prid. (ȓ-ȅ ȓ-é)
ki se uvrsti na prvo mesto: prvouvrščeni tekmovalec; sam.: pokal za prvouvrščenega

SSKJ²

pŕvovŕsten -tna -o prid. (ȓ-ȓ)
ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: zahtevati prvovrstno blago, sadje
// ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: hrana je bila prvovrstna / prvovrsten strokovnjak
● ekspr. ta novica bo prvovrstna senzacija zelo velika

SSKJ²

pŕvovŕstnost -i ž (ȓ-ȓ)
lastnost, značilnost prvovrstnega: prvovrstnost hrane

SSKJ²

pržína -e ž (í)
zastar. droben grušč: hudournik je nanesel veliko pržine

SSKJ²

pržón -a m (ọ̑)
nar. zahodno zapor, ječa: dve leti je bil v pržonu

SSKJ²

psálm -a m (ȃ)
vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto Svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov
♦ glasb. skladba za to pesem

SSKJ²

psalmíst -a m (ȋ)
pesnik psalmov: psalmist opeva lepoto mirnega življenja

SSKJ²

psalmodíja -e ž (ȋ)
rel. petje, recitiranje psalmov: poslušati psalmodijo; enolična psalmodija

SSKJ²

psálmski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na psalm: psalmski napev / psalmska knjiga

SSKJ²

psálter -ja m (á)
rel. knjiga psalmov: peti iz psalterja / prevesti psalter

SSKJ²

psaltêrij -a m (é)
1. glasb. antično in srednjeveško glasbilo, podobno citram: peti psalme ob spremljavi psalterija
2. rel. knjiga psalmov: samostan hrani star psalterij in antifonarij

SSKJ²

psár -ja m (á)
star. kdor se poklicno ukvarja z vzrejo, vodenjem psov: grofov, veleposestnikov psar; psar in sokolar

SSKJ²

psárna -e ž (ȃ)
1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje
2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni

SSKJ²

psè pséta s (ȅ ẹ́)
star. psiček, pes: pseta divje lajajo; še mleka nima, da bi ga dal psetu

SSKJ²

pséto -a s (ẹ́)
psiček, pes: pseto mu je lizalo obraz

SSKJ²

psévdo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑)
nanašajoč se na
a) lažen, navidezen: psevdodemokracija, psevdoznanstven
b) nepravi, nepristen: psevdogotika, psevdonaroden

SSKJ²

psévdofilozófski -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑)
ekspr. lažno, navidezno filozofski: psevdofilozofska metoda, razprava

SSKJ²

psévdogótika -e ž (ẹ̑-ọ́)
um. evropski umetnostni slog na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki posnema gotiko: stavba z elementi psevdogotike

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

psévdohistóričen -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́)
ki v resnici ni zgodovinski: psevdohistorični dogodki / psevdohistorični predmeti

SSKJ²

psévdoklasicízem -zma m (ẹ̑-ī)
um. umetnostni slog, ki posnema klasicizem: psevdoklasicizem v arhitekturi, literaturi

SSKJ²

psévdoklásičen -čna -o prid. (ẹ̑-á)
ki posnema klasično grško in rimsko umetnost: psevdoklasična umetnost
♦ lit. psevdoklasična poetika

SSKJ²

psévdokultúra -e ž (ẹ̑-ȗ)
lažna, navidezna kultura: obsoditi psevdokulturo

SSKJ²

psévdomarksístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í)
ekspr. lažno, navidezno marksističen: psevdomarksistična teorija o narodu

SSKJ²

psévdomorfóza -e ž (ẹ̑-ọ̑)
min. kristal določene snovi s kristalno obliko snovi, iz katere je nastala: psevdomorfoza topaza po ortoklazu
// pojav, da snov ohrani kristalno obliko snovi, iz katere je nastala:

SSKJ²

psévdonároden -dna -o prid. (ẹ̑-á)
ekspr. ki v resnici ni naroden: psevdonarodne značilnosti / psevdonarodne pesmi

SSKJ²

psevdoním -a m (ȋ)
ime, priimek, ki ga uporabljajo zlasti avtorji, pisatelji, da prikrijejo svoje pravo ime; izmišljeno ime, skrivno ime: pisatelj je uporabljal različne psevdonime; psevdonim Lovra Kuharja je Prežihov Voranc / objavljati članke, pesmi pod psevdonimom; skrivati se za psevdonimom

SSKJ²

psevdonímen -mna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na psevdonim: psevdonimni pesnik / anonimni in psevdonimni podlistki

psevdonímno

prisl.:

psevdonimno objaviti knjigo

SSKJ²

psevdonímnik -a m (ȋ)
zastar. psevdonimni avtor, pisatelj: članek psevdonimnika

SSKJ²

psévdopódij -a m (ẹ̑-ọ́)
nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane, panožica:

SSKJ²

psévdoproblém -a m (ẹ̑-ẹ̑)
knjiž. lažni, navidezni problem: razglasiti problem za psevdoproblem; nesmiselni psevdoproblemi

SSKJ²

psévdorevolucionáren -rna -o prid. (ẹ̑-ā)
ekspr. lažno, navidezno revolucionaren: psevdorevolucionarna stališča

SSKJ²

psévdoromántičen -čna -o prid. (ẹ̑-á)
lažno, navidezno romantičen: psevdoromantična zgodba

SSKJ²

psévdoznánost -i ž (ẹ̑-á)
lažna, navidezna znanost: razpravljali so o razlikah med znanostjo in psevdoznanostjo; okultizem, praznoverje in psevdoznanost / evgenika kot psevdoznanost

SSKJ²

psévdoznánstven -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
ekspr. lažno, navidezno znanstven: psevdoznanstvene metode

SSKJ²

psíca -e ž (í)
1. samica psa: psica se goni; pes in psica
2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna
♦ etn. sodarski stol

SSKJ²

psìč psíča m (ȉ í)
psiček: lajanje psiča

SSKJ²

psíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od pes: na vrvici voditi kodrastega psička / psiček jazbečar / psica s psički / porcelanast psiček

SSKJ²

psíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na psice: psičji smrček / psičje mleko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

psíčka -e ž (ȋ)
manjšalnica od psica: psička je cvilila in mahala z repom; psička z rodovnikom

SSKJ²

psíha1 -e ž (ī)
duševnost: vplivati na psiho mladostnika; značilnosti ženske psihe / psiha množic, naroda / raziskovati psiho živali

SSKJ²

psíha2 -e ž (ī)
nizka omara z velikim stoječim ogledalom: na psihi je imela toaletne potrebščine; pred psiho pomerjati obleko

SSKJ²

psihedéličen -čna -o prid. (ẹ́)
psih. nanašajoč se na delovanje, učinkovanje mamil na človekovo duševnost: psihedelično doživetje / psihedelične barve

SSKJ²

psihiáter -tra m (á)
zdravnik specialist za psihiatrijo: pregledal ga je psihiater / iti k psihiatru

SSKJ²

psihiátričen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na psihiatre ali psihiatrijo: psihiatrični pregled / psihiatrična terapija / psihiatrična bolnišnica, klinika

SSKJ²

psihiatríja -e ž (ȋ)
veda o duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj psihiatrije / oddelek za psihiatrijo

SSKJ²

psihiátrinja -e ž (á)
zdravnica specialistka za psihiatrijo: predavanje znane psihiatrinje

SSKJ²

psíhičen -čna -o prid. (í)
duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja
♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem

psíhično

prisl.:

psihično nerazvit, uravnovešen

SSKJ²

psíhika -e ž (í)
knjiž. duševnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika

SSKJ²

psiho... ali psího... prvi del zloženk (í)
nanašajoč se na duša 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija

SSKJ²

psíhoaktíven -vna -o prid. (ȋ-ȋ) farm.
ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje: psihoaktivne droge; psihoaktivna sestavina, snov; psihoaktivno zdravilo

SSKJ²

psíhoanalítičarka -e ž (ȋ-í)
strokovnjakinja za psihoanalizo: uspešna, znana psihoanalitičarka; psihiatrinja in psihoanalitičarka / jungovska psihoanalitičarka; teoretska psihoanalitičarka

SSKJ²

psíhoanalítičen -čna -o prid. (ȋ-í)
nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje

SSKJ²

psíhoanalítik -a m (ȋ-í)
strokovnjak za psihoanalizo: pogovor s psihoanalitikom; zdravnik psihoanalitik; filozof in psihoanalitik / teoretski psihoanalitik

SSKJ²

psíhoanalíza -e ž (ȋ-ȋ)
psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize
// na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij

SSKJ²

psíhodiagnóstika -e ž (ȋ-ọ́)
med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi: metode psihodiagnostike / center za psihodiagnostiko

SSKJ²

psíhodiagnóza -e ž (ȋ-ọ̑)
psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo

SSKJ²

psíhodinámičen -čna -o prid. (ȋ-á)
psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija

SSKJ²

psíhofármak -a m (ȋ-ȃ) farm.
zdravilo s psihoaktivnim učinkom: predpisati psihofarmak; zdraviti s psihofarmaki; stranski učinki psihofarmakov; uporaba psihofarmakov

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

psíhofízičen -čna -o prid. (ȋ-í)
duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni
♦ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije

SSKJ²

psíhofízika -e ž (ȋ-í)
veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki

SSKJ²

psíhofiziologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela

SSKJ²

psíhofiziolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti

SSKJ²

psihogén -a -o prid. (ẹ̑)
psih. ki je duševnega izvora: organska in psihogena obolenja

SSKJ²

psihografíja -e ž (ȋ)
psih. opisovanje duševnih značilnosti posameznika ali skupine: področje psihografije; biografija in psihografija

SSKJ²

psihográm -a m (ȃ)
psih. grafični prikaz duševnih značilnosti posameznika ali skupine: testni rezultati so prikazani v psihogramu

SSKJ²

psíhohigiéna -e ž (ȋ-ẹ̑)
med. skrb za ohranitev zdravih duševnih funkcij:

SSKJ²

psíhohigiéničen -čna -o (ȋ-ẹ́)
pridevnik od psihohigiena: psihohigienična posvetovalnica

SSKJ²

psíhohigiénski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na psihohigieno: psihohigiensko delo / psihohigienska posvetovalnica

SSKJ²

psíholingvístika -e ž (ȋ-í)
jezikosl. jezikoslovje, ki proučuje jezik s stališča duševnosti: dognanja psiholingvistike

SSKJ²

psihológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za psihologijo, dušeslovec: razvil se je v pomembnega psihologa / dober pisatelj je tudi dober psiholog
♦ psih. industrijski psiholog; šol. šolski psiholog

SSKJ²

psihológičen -čna -o prid. (ọ́)
star. psihološki: psihologični procesi

SSKJ²

psihologíja -e ž (ȋ)
1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska, otroška psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja
♦ ped. pedagoška psihologija; psih. globinska psihologija ki proučuje človekovo podzavest; individualna psihologija po Adlerju ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; razvojna psihologija ki proučuje človekove psihološke funkcije in njihove spremembe glede na faze ontogenetskega razvoja; socialna psihologija ki obravnava duševne pojave s socialnega stališča; psiht. klinična psihologija ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi
2. duševnost: spoznati psihologijo učenca / publ. psihologija mase

SSKJ²

psihológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za psihologijo: psihologinja in pedagoginja

SSKJ²

psihologístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na psihologizem: psihologistična razlaga; psihologistična smer

SSKJ²

psihologízem -zma m (ī)
knjiž. prenašanje zakonov in metod psihologije na druga področja: očitati komu psihologizem; psihologizem v filozofiji, literarni vedi / te ideje izvirajo iz psihologizma

SSKJ²

psihologizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od psihologizirati: izogniti se pretiranemu psihologiziranju / psihologiziranje oseb v romanu

SSKJ²

psihologizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. vnašati v kaj psihološke elemente, navadno v preveliki meri: pisatelj preveč psihologizira

SSKJ²

psiholóški -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na psihologe ali psihologijo, dušesloven: psihološke definicije osebnosti / psihološki laboratorij / psihološki preizkus, test
2. duševen: psihološki pojavi; psihološke razlike med ljudmi / psihološka priprava za tekmovanje; psihološke zavore
♦ lit. psihološki roman roman, ki prikazuje zlasti notranje, duševno dogajanje osebe ali širše skupnosti; voj. psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

psihométričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na psihometrijo: psihometrični postopki / psihometrični test

SSKJ²

psihometríja -e ž (ȋ)
1. nauk o merjenju duševnih pojavov: inštitut za psihometrijo; strokovnjak za psihometrijo; psihometrija in sociometrija
2. zaznavanje duševnih pojavov, procesov pri drugi osebi in vplivanje nanje preko predmetov, prostorov, s katerimi je (bila) ta oseba v stiku: sposobnost psihometrije; pshiometrija, intuicija in jasnovidnost / psihometrija lokacije

SSKJ²

psihomotóren -rna -o prid. (ọ̄)
med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorne sposobnosti / psihomotorni bolezenski znaki

SSKJ²

psihomotóričen -čna -o prid. (ọ́)
med. nanašajoč se na gibalne učinke duševnih procesov: psihomotorična spretnost / psihomotorični test

SSKJ²

psíhonevróza -e ž (ȋ-ọ̑)
med. nevroza: zdraviti psihonevrozo

SSKJ²

psíhoonkologíja -e ž (ȋ-ȋ)
psihologija, ki se ukvarja z obolelimi za rakom: mednarodni kongres psihoonkologije / ambulanta, oddelek za psihoonkologijo

SSKJ²

psihopát -a m (ȃ)
nav. ekspr. značajsko, osebnostno neuravnovešen človek: biti psihopat / seksualni, shizoidni psihopat

SSKJ²

psihopátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: psihopatična osebnost / psihopatično stanje

SSKJ²

psihopatíja -e ž (ȋ)
psiht. značajska, osebnostna neuravnovešenost: znaki psihopatije

SSKJ²

psihopátinja -e ž (ȃ)
psihopatka: osamljena psihopatinja

SSKJ²

psihopátka -e ž (ȃ)
nav. ekspr. značajsko, osebnostno neuravnovešena ženska: nevarna psihopatka

SSKJ²

psíhopatologíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o vzrokih, nastanku in razvoju duševnih motenj in bolezni: ukvarjati se s psihopatologijo / psihopatologija govorjenja

SSKJ²

psíhopatolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na psihopatologijo: psihopatološki vzroki samomora / psihopatološka podoba oseb v romanu

SSKJ²

psihopátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi

SSKJ²

psíhoseksuálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
duševen in spolen v medsebojnem odnosu: psihoseksualni razvoj

SSKJ²

psíhosociálen -lna -o prid. (ȋ-ȃ)
duševen in družben v medsebojnem odnosu: človek je psihosocialno bitje / psihosocialni vidiki dela

SSKJ²

psíhosociologíja -e ž (ȋ-ȋ)
socialna psihologija:

SSKJ²

psíhosociolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost

SSKJ²

psíhosomátičen -čna -o prid. (ȋ-á)
psihosomatski: psihosomatični pojavi / psihosomatične bolezni / psihosomatična medicina

SSKJ²

psíhosomátika -e ž (ȋ-á)
med. nauk o telesnih boleznih, nastalih zaradi vplivanja duševnih pojavov: temelji psihosomatike; predavanje o psihosomatiki; inštitut za psihosomatiko

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

psíhosomátski -a -o prid. (ȋ-ȃ)
med. duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihosomatski razvoj otrok / psihosomatske bolezni, motnje telesne bolezni, motnje, nastale zaradi vplivanja duševnih pojavov

SSKJ²

psíhotéhničen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
nanašajoč se na psihotehniko: psihotehnični pripomočki / psihotehnični test

SSKJ²

psíhotéhnik -a m (ȋ-ẹ́)
strokovnjak za psihotehniko: naloge psihotehnikov

SSKJ²

psíhotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́)
psih. uporaba psiholoških testov, tehnik v praktične namene:

SSKJ²

psíhoterapévt -a m (ȋ-ẹ̑)
strokovnjak za psihoterapijo: pogovori s psihoterapevtom

SSKJ²

psíhoterapévtičen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
med. psihoterapevtski: psihoterapevtična metoda

SSKJ²

psíhoterapévtka -e ž (ȋ-ẹ̑)
strokovnjakinja za psihoterapijo: hoditi na pogovore k psihoterapevtki; uspešna psihoterapevtka; psihologinja in psihoterapevtka

SSKJ²

psíhoterapévtski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
nanašajoč se na psihoterapevte ali psihoterapijo: psihoterapevtski pogovor / psihoterapevtske metode

SSKJ²

psíhoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
med. zdravljenje duševnih motenj in bolezni s psihološkimi sredstvi: rehabilitacija s pomočjo psihoterapije

SSKJ²

psíhoterór -ja m (ȋ-ọ̑)
duševno nasilje, duševno trpinčenje: izvajati psihoteror nad kom / psihoteror na delovnem mestu

SSKJ²

psíhotést -a m (ȋ-ẹ̑)
psih. psihološki test: opravljati psihoteste / uporabljati psihoteste

SSKJ²

psihótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na psihotike ali psihozo: psihotični in nevrotični znaki bolezni / psihotični bolnik / pred izpitom občutiti psihotičen strah

SSKJ²

psihótik -a m (ọ́)
psiht. kdor ima psihozo: nevrotiki in psihotiki

SSKJ²

psihotrópen -pna -o prid. (ọ̑) farm.
ki z delovanjem na centralni živčni sistem vpliva na duševno stanje; psihoaktivni: volčja češnja ima močnejše psihotropne učinke kot marihuana; psihotropna snov; psihotropno zdravilo

SSKJ²

psihóza -e ž (ọ̑)
1. psiht. duševna bolezen z izrazitimi znamenji: zdraviti psihozo; shizofrenija in druge psihoze / manično-depresivna psihoza duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije
2. nav. ekspr. duševno stanje, ki ga povzroča strah, nemir, napetost: ustvarjati psihozo negotovosti; množična, vojna psihoza / potrošniška psihoza

SSKJ²

psihrométer -tra m (ẹ̄)
meteor. priprava za določanje vlage v zraku:

SSKJ²

psíkanje -a s (ī)
glagolnik od psikati: s psikanjem opozarjati motilce, naj utihnejo / psikanje puščic

SSKJ²

psíkati -am nedov. (ī ȋ)
oglašati se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: psikati in sikati / pst, pst, so psikali jezni glasovi / krogle so psikale okoli njega sikale

SSKJ²

psíkniti -em dov. (í ȋ)
oglasiti se z ostrim, visokim glasom, ki nastane ob močnem iztiskanju zraka skozi stisnjene ustnice: sikniti in psikniti / nekdo je psiknil: pst / krogla je psiknila mimo njegove glave siknila

SSKJ²

psíkovina in psikovína -e ž (í; í)
nar. grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

psilofít -a m (ȋ)
nav. mn., pal. izumrle rastline, ki so se prve pojavile na kopnem, Psilophyta:

SSKJ²

psína -e ž (í)
1. pasje meso: med vojno so jedli tudi psino
2. slabš. pes: psina laja

SSKJ²

psitakóza -e ž (ọ̑)
med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka; papigovka

SSKJ²

psoglàv in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice

SSKJ²

psoglávec -vca m (ȃ)
1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih
2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi

SSKJ²

psoglávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na psoglavce: psoglavski poglavar / psoglavska zloba

SSKJ²

psoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za psoslovje; kinolog: društvo psoslovcev

SSKJ²

psoslôvje -a s (ȏ)
knjiž. veda o psih; kinologija

SSKJ²

psovánje -a s (ȃ)
glagolnik od psovati: preklinjanje in psovanje

SSKJ²

psováti psújem nedov., psovál (á ú)
knjiž. zelo zmerjati: začel je kričati in psovati / psovati koga z barabo, govedom / psovati komu mater

psován

-a -o:

psovan človek

SSKJ²

psôvka -e ž (ō)
groba, zelo žaljiva beseda, besedna zveza, izrečena navadno v afektu: izreči psovko; odgovoriti s psovko; grda, prostaška, ekspr. sočna psovka; psovke in kletve / ekspr. obkladati, obmetavati se s psovkami

SSKJ²

pst [pśt in ps̀t] medm.
izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: položil je prst na usta: pst; pst, ostani, kjer si; psst, tiho

SSKJ²

pš1 [pš́] medm., klic perutnini
beži, pojdi: pš je zamahnil, da so se kokoši razbežale / pššš, je podil golobe

SSKJ²

pš2 [pš́] medm.
posnema šepetanje, polglasno govorjenje: pš, pš, pš, si šepetajo na uho

SSKJ²

pšênast -a -o prid. (é)
po sestavi, obliki podoben pšenu: pšenasta snov

SSKJ²

pšeníca -e ž (í)
kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: pšenica raste, zori; mlatiti, sejati, žeti pšenico; snetljiva pšenica; klas, snop pšenice / mleti pšenico; mernik, vreča pšenice / pšenica gre v klasje; jara, ozimna pšenica; semenska pšenica; pšenica italijanske sorte / skriti se v pšenico; sejati ajdo po pšenici na njivo, na kateri je rasla pšenica
● bibl. ločiti ljuljko od pšenice ločiti, odstraniti slabo iz dobrega; ekspr. trgovcem gre letos pšenica v klasje pri trgovanju imajo veliko uspeha; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli
♦ agr. jarovizacija pšenice

SSKJ²

pšeníčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na pšenico: pšenični klas; pšenična slama; pšenično zrno / pšenični kruh, zdrob; pšenična moka / imeti pšenične lase svetle z rumenim odtenkom
♦ zool. pšenična mušica mušica, katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus

pšeníčno

prisl.:

pšenično svetli lasje

SSKJ²

pšeníčica -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od pšenica: njiva pšeničice / nasuti ptičkom pšeničice / rumena pšeničica

SSKJ²

pšeníčka -e ž (í)
ekspr. manjšalnica od pšenica: pšenička je ozelenela / nasuti konju pšeničke

SSKJ²

pšeníčnica -e ž (ȋ)
1. pšenična slama: pospraviti pšeničnico
2. agr. hruška rumene barve in sladkega okusa, ki zori ob žetvi pšenice: pšeničnice so že zrele

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pšeníčnik -a m (ȋ)
star. pšenični kruh: jesti pšeničnik; kos pšeničnika
♦ bot. poletni jurček

SSKJ²

pšeničnolás in pšeničnolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima pšenične lase: pšeničnolasa deklica

SSKJ²

pšêno -a s (é)
oluščena prosena zrna: prebirati pšeno za klobase; kuhano pšeno / proseno pšeno
// oluščena zrna nekaterih žit sploh: ajdovo pšeno; ječmenovo pšeno ješprenj
♦ meteor. babje pšeno zrnate snežne padavine

SSKJ²

pšíca -e ž (í)
star. puščica1: izstreliti pšico; švignil je mimo hiše kot pšica

SSKJ²

pšícniti -em dov. (í ȋ)
star. švigniti, zleteti kot puščica: ptič je pšicnil v temo / mimo je pšicnilo vozilo

SSKJ²

pšt [pš́t in pš̀t] medm.
pst: pšt, da kdo ne sliši

SSKJ²

pterodáktil -a m (ȃ)
pal. izumrli plazilec z zelo podaljšanim prstom in kratkim repom, sposoben letati: krilati pterodaktili

SSKJ²

pteropód -a m (ọ̑)
nav. mn., zool. v morju živeči drobni planktonski polži, Pteropoda:

SSKJ²

pterozáver -vra m (á)
pal. izumrli plazilec, sposoben letati: dolgorepi, kratkorepi pterozaver; okostje pterozavra

SSKJ²

ptialín -a m (ȋ)
biol., kem. encim sline, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor:

SSKJ²

ptíca -e ž (í)
1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptice čivkajo, pojejo, vreščijo; ptica je kljuvala, odletela; loviti ptice; jata ptic; živi kakor ptica pod nebom svobodno, brezskrbno / divja, domača ptica; gozdna, nočna, vodna ptica; mrtvaška ptica po ljudskem verovanju ptica, ki napoveduje smrt, zlasti sova, čuk; ptica pevka, selivka, ujeda; razstava ptic
2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiva, prebrisana ženska: sosedovo dekle je prava ptica
● ekspr. jeklena, srebrna ptica letalo

SSKJ²

ptìč ptíča m (ȉ í)
1. žival, ki ima peruti, kljun in je pokrita s perjem: ptiči čivkajo, pojejo; krmiti, loviti ptiče; jata ptičev; biti vesel kot ptič; živeti kot ptič na veji svobodno, brezskrbno / divji, domači ptiči; močvirski, vodni ptiči; ptiči pevci; ekspr. kralj ptičev orel
2. ekspr., navadno s prilastkom iznajdljiv, prebrisan človek: sosed je šele pravi ptič / on je čuden ptič; postal je pravi nočni ptič (rad) dolgo bedi, dela; (rad) ponočuje
● ekspr. ni ne ptič ne miš nima izrazitih lastnosti, značilnosti; ekspr. jekleni ptič letalo; fant je gol kot ptič je brez kakršnegakoli imetja; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo

SSKJ²

ptičád -i ž (ȃ)
več ptičev, ptiči: ptičad je pojedla vse zrnje

SSKJ²

ptíčar -ja m (ȋ)
1. kdor lovi ali prodaja ptiče: ptičarji so nastavljali zanke
2. srednje velik lovski pes rjavkaste barve: gojiti ptičarje / nemški ptičar / pes ptičar
// lov. pes, ki tiho obstane, ko najde divjad: goniči, jamarji in ptičarji

SSKJ²

ptíčarica -e ž (ȋ)
lov. puška z daljšim dometom šiber, zlasti za streljanje ptičev: streljati s ptičarico / puška ptičarica

SSKJ²

ptíčarka -e ž (ȋ)
samica psa ptičarja: ptičarka z mladiči

SSKJ²

ptíčarstvo -a s (ȋ)
ukvarjanje s ptiči, pticami: oče je bil navdušen za ptičarstvo

SSKJ²

ptíček -čka m (ȋ)
manjšalnica od ptič: ptički so skakali z veje na vejo; pozimi so otroci skrbeli za prezeble ptičke; jé kot ptiček zelo malo; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / gnezdo s ptički
● ekspr. obkolili so hišo, toda ptiček jim je ušel človek, ki so ga lovili; tat; ekspr. še tak ptiček se enkrat ujame še tako iznajdljivega, prebrisanega človeka odkrijejo, ujamejo
♦ gastr. telečji ptički majhni nadevani in zviti telečji zrezki ali podolgovati koščki

SSKJ²

ptičeslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za ptičeslovje; ornitolog: ugotovitve ptičeslovcev

SSKJ²

ptičeslôvje -a s (ȏ)
knjiž. veda o pticah; ornitologija

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

ptíčica -e ž (ī)
manjšalnica od ptica: ptičice so odletele, prepevale / to dekle ti je ptičica, ne boš je presenetil
● ekspr. lahkoživa, vesela ptičica lahkoživa, vesela ženska; ekspr. nočna ptičica vlačuga, prostitutka

SSKJ²

ptíčjak tudi ptíčjek -a m (ȋ)
ptičji iztrebek: očistiti žleb ptičjakov

SSKJ²

ptíčji -a -e prid. (ȋ)
nanašajoč se na ptiče ali ptice: ptičje kosti; ptičje gnezdo; zbudilo ga je ptičje petje / ptičja krma; ptičje strašilo / ekspr. človek s ptičjim obrazom z majhnim obrazom, naprej potisnjenimi usti in izrazitim, koničastim nosom; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; ptičja kletka manjša priprava s stranicami iz kovinskih, lesenih palic za ptice
● nar. ptičji lim evropsko ohmelje; ekspr. biti ptičje pameti neinteligenten; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo
♦ bot. ptičja dresen rastlina z deloma plazečimi se, deloma pokončnimi stebli in drobnimi cveti v socvetju, Polygonum aviculare; ptičji kljunček enoletni plevel z rumenimi cveti, Thymelaea passerina; ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geom. ptičja perspektiva perspektiva od zgoraj; med. ptičja gripa nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom

SSKJ²

ptíčka -e ž (ȋ)
manjšalnica od ptica: otroci so lačnim ptičkam naredili hišico; prepevala je kot ptička
● ekspr. to ti je ptička je iznajdljiva, prebrisana ženska; ekspr. nočna, poulična ptička vlačuga, prostitutka

SSKJ²

ptíčnica -e ž (ȋ)
ptičja kletka: v ptičnici na steni je pel kanarček
// tej podobna kletka za lovljenje ptičev: nastaviti ptičnico

SSKJ²

ptíčnik -a m (ȋ)
zastar. ptičnica

SSKJ²

ptolemêjski -a -o prid. (ȇ)
1. nanašajoč se na egiptovske kralje Ptolemejce: ptolemejska vladavina
2. nanašajoč se na astronoma, matematika Ptolemeja: ptolemejska razlaga vesolja

SSKJ²

PTT1 in ptt -ja [pẹtẹté -êja tudi pətətə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏)
krat. pošta, telegraf, telefon: razvoj PTT-ja / biti v službi pri PTT-ju / prvi del zloženk: PTT-promet; PTT-storitve; PTT-podjetje

SSKJ²

PTT2 in ptt -- ž [pẹtẹté tudi pətətə̀] (ẹ̑; ə̏)
krat. pošta, telegraf, telefon: razvoj naše PTT / biti v službi pri PTT / PTT Maribor

SSKJ²

pù medm. (ȕ)
izraža zoprnost: pu, kako je tu soparno

SSKJ²

pub -a [páb-] m (ȃ)
zlasti v angleškem okolju pivnica1: vsak večer je hodil v pub

SSKJ²

púbec -bca m (ȗ)
nar. štajersko fant, deček1: petnajstletni pubci so se zbrali na igrišču

SSKJ²

púbek -bka m (ȗ)
knjiž. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh1:

SSKJ²

pubertéta -e ž (ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja med otroštvom in mladostno dobo: dozorevanje v puberteti / biti v puberteti; pren., publ. gibanje je svojo puberteto že preživelo

SSKJ²

pubertéten -tna -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na puberteto: pubertetne težave / pubertetna doba

pubertétno

prisl.:

pubertetno občutljiv

SSKJ²

pubertétnica -e ž (ẹ̑)
1. ped. ženska v dobi med otroštvom in mladostno dobo: težave pubertetnic in pubertetnikov
2. ekspr. nedoraslo dekle: pri teh letih, pa se še zanima za pubertetnice

SSKJ²

pubertétnik -a m (ẹ̑)
1. ped. moški v dobi med otroštvom in mladostno dobo: duševnost pubertetnikov
2. ekspr. nedorasel fant: pubertetniki me ne bodo učili; vede se kot kak pubertetnik

SSKJ²

pubertétniški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pubertetnike: pubertetniški glas; pubertetniška trma / pubertetniška doba

SSKJ²

púbič -a m (ȗ)
zool. brezrepa dvoživka z rumeno lisastim trebuhom in bradavičasto kožo na hrbtu; urh1: opazovati pubiče v mlaki

SSKJ²

publicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od publicirati: publiciranje znanstvenih razprav

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

publicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti, povzročiti, da kaj izide v časopisu, knjigi ali na spletu, objaviti: publicirati članke, stara besedila / publ. časopisi so ta dogodek močno publicirali so o njem veliko pisali

publicíran

-a -o:

članek je publiciran na prvi strani časopisa

SSKJ²

publicíst -a m (ȋ)
kdor ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji ali na spletu: izšla je knjiga znanega pisatelja in publicista / politični publicist

SSKJ²

publicístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na publiciste ali publicistiko: publicistična in leposlovna dela / publicistični jezik, stil / publicistična kritika

publicístično

prisl.:

publicistično se izražati

SSKJ²

publicístika -e ž (í)
dejavnost, katere namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji ali na spletu: ukvarjati se s publicistiko; leposlovje in publicistika / knjižna, kulturna, politična, znanstvena publicistika; revijalna publicistika
// besedila, dela te dejavnosti: zbrati in izdati publicistiko koga; poznati strokovno publicistiko o narodnem vprašanju

SSKJ²

publicístka -e ž (ȋ)
ženska, ki ustvarja besedila, dela, katerih namen je obveščati, seznanjati javnost s čim, navadno v časopisju, na radiu, televiziji ali na spletu: pisateljica in publicistka

SSKJ²

publicitéta -e ž (ẹ̑)
dejstvo, da se v časopisju, na radiu, televiziji ali na spletu (veliko) piše, govori o čem: skrbeti za publiciteto; obisk predsednika je bil deležen velike publicitete / publ. dogodek je dobil široko, veliko publiciteto o njem se je v časopisih, na radiu, televiziji veliko pisalo, govorilo

SSKJ²

publicízem -zma m (ī)
jezikosl. za publicistiko tipično jezikovno sredstvo: publicizmi v besedilu; publicizmi in barbarizmi

SSKJ²

públika -e ž (ú)
občinstvo: publika zapušča dvorano; ploskanje, žvižganje publike / premierska publika / s svojo zadnjo knjigo pri publiki ni imel uspeha; filmska, gledališka, koncertna publika

SSKJ²

publikácija -e ž (á)
1. knjiga, časopis, tiskano delo, namenjeno javnosti: izdati, založiti publikacijo; akademijske publikacije / knjižna, periodična publikacija; likovne, turistične, znanstvene publikacije
2. zastar. objava: do publikacije v reviji ni prišlo

SSKJ²

públikum -a m (ū)
knjiž. občinstvo: spraviti publikum v smeh / slovenski publikum

SSKJ²

púcflèk -êka m (ȗ-ȅ ȗ-é)
nižje pog. podrejen, odvisen človek: tvoj pucflek pa že ne bom

SSKJ²

púci medm. (ȗ)
klic psu napadi1, zgrabi: puci, puci ga

SSKJ²

puck gl. pak1

SSKJ²

púč1 -a m (ȗ)
publ. državni udar: puč ni uspel / vojaški puč

SSKJ²

pùč2 púča m (ȕ ú)
nar. koroško ploščat sodček za pijačo, ki se nosi na hrbtu: oprtati si puč

SSKJ²

pučíst -a m (ȋ)
publ. udeleženec puča: postaviti pučiste pred sodišče

SSKJ²

pučístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na pučiste ali puč: pučistični režim / pučistična vlada

SSKJ²

púd -a m (ȗ)
nekdaj ruska utežna enota, približno 16,4 kg: tehta šest pudov; pud žita

SSKJ²

púdelj1 -dlja in -na [pudəlj] m (ú)
pog. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako; koder1: za rojstni dan je dobil majhnega pudlja

SSKJ²

púdelj2 -dlja in -na [pudəlj] m (ú)
nižje pog. prodajna miza: stal je za pudljem

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

púder -dra m (ú)
sredstvo, navadno v obliki prahu, za lepšanje, zaščito kože, posip: uporabljati puder; prekriti gube s pudrom / otroški puder; rižev puder; tekoči puder; puder za obraz; doza za puder
♦ farm. žvepleni puder ki vsebuje žveplov cvet in se uporablja pri kožnih izpuščajih

SSKJ²

púding -a m (ȗ)
1. živilski izdelek v obliki prahu iz škroba, mleka: stresti puding v mleko / čokoladni, lešnikov puding
// jed iz tega izdelka: jesti puding
2. gastr. močnata jed, kuhana v sopari: kuhati puding / rižev, sirov puding

SSKJ²

púdingov -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na puding: pudingov model / pudingov prah

SSKJ²

púdlanje -a s (ȗ)
glagolnik od pudlati: železo za pudlanje

SSKJ²

púdlar -ja m (ȗ)
nekdaj delavec, ki pudla: pudlarji in drugi fužinarji

SSKJ²

púdlarski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pudlarje ali pudlanje: pudlarski zaslužek / pudlarsko jeklo / pudlarska peč

SSKJ²

púdlati -am nedov. (ȗ)
nekdaj pridobivati jeklo iz surovega železa v napol staljenem stanju:

SSKJ²

púdlovka -e ž (ȗ)
nekdaj peč za pudlanje: ogenj v pudlovki je ugasnil

SSKJ²

púdranje -a s (ȗ)
glagolnik od pudrati: pudranje obraza

SSKJ²

púdrati -am nedov. (ȗ)
nanašati puder: pudrati obraz, vrat; gledala se je v ogledalo in se pudrala; pudrati si nos

SSKJ²

púdrn -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na puder: pudrna barva / pudrna blazinica

SSKJ²

púdrnica -e ž (ȗ)
doza za puder: pudrnica z ogledalcem

SSKJ²

puéblo -a m (ẹ̑)
v indijanskem okolju vas, naselje: stanovati v pueblih; prebivalci puebla

SSKJ²

púf1 -a m (ȗ)
nižje pog. dolg1: plačati, poravnati puf / vzeti na puf na upanje, na kredit

SSKJ²

pùf2 medm. (ȕ)
1. posnema močen pok: puf, puf, se slišijo streli / potegne pištolo, puf, in pade mrtev na tla
2. posnema puhanje: lokomotiva se začne premikati: puf, puf, puf

SSKJ²

púfer -fra in -ja m (ū)
kem. snov, ki preprečuje, da bi se koncentracija vodikovih ionov v raztopini zaradi dodatka kisline ali baze bistveno spremenila: pufer z nizkim, visokim pH / acetatni, fosfatni pufer

SSKJ²

pugwaški -a -o [págvaški] prid. (ȃ)
polit. nanašajoč se na znanstvenike, ki si organizirano prizadevajo za mir, razorožitev, znanstveno sodelovanje: pugwaško gibanje / pugwaška konferenca

SSKJ²

púh1 -a m (ȗ)
mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom
// nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki: pod nosom mu poganja prvi puh; obriti si puh
// kar je podobno perju, mehki dlaki sploh: deblo in listi so porasli s puhom
● ekspr. vse je le pih in puh brez vrednosti, cene

SSKJ²

púh2 -a m (ȗ)
1. močen sunek zraka: puh ga je vrgel na tla / ognjeni puh; puh eksplozije, strele
// zamolkel glas ob takem sunku: slišati puh / puhi lokomotive
2. izdih zraka, pri katerem se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: njegov puh je otroka prestrašil; pih in puh / kadil je pipo in v puhih izpuščal dim
3. star. dah, zadah: po sobi je udaril vinski puh

SSKJ²

pùh3 medm. (ȕ)
1. posnema puhanje: puh, se je oddihoval / puh, puh, puh, je sopla lokomotiva v breg
2. izraža zoprnost: puh, kakšna vročina

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

púhalica -e ž (ū)
nar. plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz2: veter je povzročal puhalice

SSKJ²

puhálka -e [tudi puhau̯ka] ž (ȃ)
1. priprava za razprševanje snovi s puhanjem: nanašati barvo s puhalko / ustna puhalka
2. min. priprava za zviševanje temperature plamena s pihanjem: pihati v plamen s puhalko

SSKJ²

puhálnik -a [tudi puhau̯nik] m (ȃ)
agr. naprava, ki daje, povzroča močen tok zraka, za premeščanje, odstranjevanje kake snovi: s puhalnikom zmetati seno na kozolec / puhalnik kombajna; puhalnik za seno / vključiti puhalnik

SSKJ²

puhálo -a s (á)
teh. priprava, ki daje, oddaja tok zraka v sunkih: puhalo je potiskalo zrak v zgorevalni prostor; puhalo za hlajenje stroja / kovaško puhalo; puhalo na motorni pogon
// agr. cevasti del puhalnika: zamenjati puhalo

SSKJ²

púhanje -a s (ū)
glagolnik od puhati: puhanje lokomotive / puhanje pare iz kotla / medvedje puhanje

SSKJ²

púhast -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na puh1: puhasti piščanci / puhasta pernica / puhasta dlaka / ekspr. lahki puhasti oblaki / puhasta površina lista / puhasti sneg velike, rahle snežinke, ki nastanejo pri nizki temperaturi
♦ bot. puhasti hrast hrast s puhasto dlakavimi mladimi poganjki, Quercus pubescens; puhasta breza breza, ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens

púhasto

prisl.:

puhasto dlakav

SSKJ²

puhastolísten -tna -o prid. (ȋ)
bot., v zvezi puhastolistno kosteličevje grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami, Lonicera xylosteum:

SSKJ²

púhati -am nedov. (ū)
1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan; vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima
// pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove
// ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva
2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal
3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu; medvedka je jezno puhala; ženska je puhala kot mačka
// ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla

puháje

počasi vstane, puhaje dim iz pipe

živali so se puhaje pognale iz votline

puhajóč

-a -e:

črn dim puhajoč dimnik

puhajoča zver

SSKJ²

púhavec -vca m (ȗ)
ekspr. puhast ptičji mladič: puhavce hranita samec in samica / mladiči puhavci
♦ bot. puhasti hrast

SSKJ²

púhec -hca m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od puh1: gosji puhec / puhec na bradi

SSKJ²

púhek -hka m (ȗ)
ekspr. manjšalnica od puh1: s puhkom pokriti mladiči / na bradi mu poganja prvi puhek

SSKJ²

púhel -hla -o [puhəu̯] prid. (ú)
1. ki je zaradi motenj v rasti redek, prazen: puhla kolerabica, repa / puhlo seme nekalivo
2. ekspr. ki ni dovolj gost, trdno sprijet: puhel sneg; zemlja je puhla
3. ekspr. notranje, duhovno prazen: puhle šale; tako življenje je puhlo / puhle besede / puhli formalisti
● ekspr. človek puhle glave človek, ki zelo malo ali nič ne ve

SSKJ²

púhlež -a m (ȗ)
ekspr. notranje, duhovno prazen človek: bil je pravi puhlež

SSKJ²

púhlica tudi puhlíca -e ž (ú; í)
1. ekspr. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost: govoriti, uporabljati puhlice / časopisne puhlice / obrabljene, prazne puhlice / sprejel jih je s prijaznimi puhlicami
2. agr. rahla, rodovitna prst: saditi v puhlico / obdelovati puhlico

SSKJ²

púhličast tudi puhlíčast -a -o prid. (ú; í)
nanašajoč se na puhlico: puhličast govor / puhličasta zemlja

SSKJ²

púhličen tudi puhlíčen -čna -o prid. (ú; ȋ)
nanašajoč se na puhlico: puhlične lastnosti / puhlična zemlja

SSKJ²

puhlôba -e ž (ó)
puhlost: puhloba življenja

SSKJ²

puhloglàv in puhlogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ekspr. ki zelo malo ali nič ne ve: puhloglav človek / puhloglavo govorjenje

SSKJ²

puhloglávec -vca m (ȃ)
ekspr. kdor zelo malo ali nič ne ve: smešiti puhloglavce

SSKJ²

puhloglávka -e ž (ȃ)
ekspr. ženska, ki zelo malo ali nič ne ve: klepetulja in puhloglavka

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

puhloglávost -i ž (ā)
ekspr. lastnost, značilnost puhloglavega človeka: napadati puhloglavost; puhloglavost mestnih gizdalinov

SSKJ²

púhlost -i ž (ú)
lastnost, značilnost puhlega: puhlost repe, sadja / ekspr. spoznal je vso puhlost življenja

SSKJ²

púhnica -e ž (ȗ)
zool. strupena afriška kača s polmesečastimi rumenimi lisami, Bitis arietans: stopiti na puhnico; mamba in puhnica

SSKJ²

púhniti -em dov. (ú ȗ)
1. v sunku dati, oddati hiter, močen tok zraka, dima: meh je samo nekajkrat puhnil / puhniti dim, vroč zrak
// pojaviti se, nastopiti v sunku: para puhne iz lonca; iz peči je puhnila vročina / ekspr. burja je mrzlo puhnila po dolini / v obraz mu je puhnil soparen zrak
2. izdihniti zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odprejo: namesto da bi puhnil, je pihnil / puhniti v koga cigaretni dim
3. s sunkovitim izdihom izraziti nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puhne proti psu in zbeži; medvedka jezno puhne / ekspr. ženska ni nič odgovorila, samo jezno je puhnila
4. ekspr. zdrveti, skočiti, da nastane močen, sunkovit premik zraka: mimo je puhnil avtomobil / žabe so puhnile v vodo

SSKJ²

puhobrádec -dca m (ȃ)
ekspr. zelo mlad fant: lahkomiseln puhobradec

SSKJ²

púhovka -e ž (ȗ)
jopič, podložen s puhom: obleči puhovko; vetrovka in puhovka
// mn. hlače, podložene s puhom: obleči puhovke
♦ alp. spalna vreča, podložena s puhom

SSKJ²

puhtênje -a s (é)
glagolnik od puhteti: puhtenje megle

SSKJ²

puhtéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. dvigovati se in zaradi razširjanja v zraku navadno izginjati: megla puhti iz jezera; ekspr. oblaki puhtijo v nebo / dim puhti iz njegove pipe / ekspr. rahel veter puhti po jezeru pihlja, se premika; pren. vroče želje puhtijo k njej
2. razširjati se in biti zato zaznaven z vohom: duh po morju, potu puhti od njih; iz prepada puhti smrad / brezoseb. od lipe puhti po medu / puhteti po naftalinu, znoju dišati
3. zaradi velike razgretosti oddajati toploto: peč, žerjavica puhti
4. ekspr. kazati se, širiti se: iz pesmi puhti ljubezen

puhtèč

-éča -e:

puhteča peč

SSKJ²

pújs -a m (ȗ)
1. ljubk. prašič: v hlevu je krulil pujs; zaklati pujsa / pri klicanju pujs, na
2. nav. slabš. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega pujsa / kot psovka ti pujs nemarni

SSKJ²

pújsa -e ž (ȗ)
ljubk. svinja: naša pujsa bo imela mlade

SSKJ²

pújsek -ska m (ȗ)
1. prašičji mladič: svinja in pujski
♦ vet. sesni pujsek
2. ljubk. prašič: zrediti debelega pujska / mamica, glej pujska
3. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: sosedov fant je pujsek / kot nagovor umij se, pujsek

SSKJ²

púkanica -e ž (ū)
med., nekdaj niti, napuljene iz rabljenega platna, za na rane: kup pukanice; obveze in pukanica

SSKJ²

púkanje -a s (ū)
1. glagolnik od pukati: pukanje lanu, repe
2. star. napuljene niti platna: zadelati špranje s pukanjem / pukanje za na rano pukanica

SSKJ²

púkati -am nedov. (ū)
nar. puliti: pukati lan, repo / pukati nitke iz prta
// trgati, cefrati: v zadregi je pukala rob predpasnika

SSKJ²

púkec -kca m (ȗ)
otr. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spuščati pukce

SSKJ²

púkel -kla m (ú)
nižje pog. grba: fant ima pukel že od rojstva / ekspr. pukel me boli hrbet
● pog., ekspr. tri otroke ima na puklu skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. dobiti jih po puklu biti tepen; biti premagan

SSKJ²

púklast -a -o prid. (ú)
nižje pog. grbast: majhen je in puklast / stara, puklasta ženica sključena, upognjena

púklasto

prisl.:

drži se puklasto

SSKJ²

púklež -a m (ȗ)
zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti; grbež

SSKJ²

púkša -e ž (ȗ)
star. puška

SSKJ²

pulárd -a m (ȃ)
agr., nekdaj mlada pitana kokoš ali pitani skopljeni petelin: gojiti pularde / pečeni pulard

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

púlfer -fra m (ú)
nižje pog. smodnik: zažgali so sod s pulfrom
● nižje pog. ta prav gotovo ne bo iznašel pulfra ni posebno pameten, bister

SSKJ²

púli -ja m (ȗ)
tanjši pulover z visokim, navzdol zavihanim ovratnikom: obleči puli; volnen puli; fant v črnem puliju; krilo in puli

SSKJ²

pulíti in púliti -im nedov. (ī ú)
1. z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz snovi, v kateri tiči: puliti lan, repo; puliti plevel; puliti komu zobe; puliti žeblje iz desk; puliti si obrvi s pinceto
// z vlečenjem, potegovanjem spravljati kaj iz česa sploh: živina puli seno iz jasli; puliti niti iz platna / ekspr. ljudje so se prerivali in si kar pulili časopise iz rok
● ekspr. besedo za besedo so morali puliti iz njega s težavo so ga pripravili, da je govoril; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana
2. ekspr. z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do česa: znal je staršem puliti denar / puliti priznanje iz koga

pulíti se

in púliti se

ekspr.,

v zvezi z za

prizadevati si, potegovati se:

puliti se za čast

ekipa se puli za prvo mesto

●

ekspr. za njegove izdelke se kupci kar pulijo jih zelo želijo kupiti; ekspr. dekleta se kar pulijo zanj zelo si prizadevajo pridobiti njegovo ljubezensko naklonjenost; ekspr. ali te je podkupil, da se tako puliš zanj ga zagovarjaš, braniš; ekspr. za takega strokovnjaka se bodo še pulili si prizadevali za njegovo sodelovanje

nar.

prepirati se, prerekati se:

pulila sta se, kdo ima prav

nar.

tepsti se, pretepati se:

otroci se radi pulijo

pulèč

-éča -e:

puleč si lase, je pobegnila v hišo

SSKJ²

púljenje -a s (ú)
glagolnik od puliti: puljenje lanu; puljenje zob / puljenje za vodilne položaje

SSKJ²

púlman -a m (ȗ)
žel. žarg. štiriosni potniški vagon: peljati se v udobnem pulmanu

SSKJ²

púlmanski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pulman: pulmanska kompozicija / pulmanski vagon

SSKJ²

pulmológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za pulmologijo: pregled pri pulmologu

SSKJ²

pulmologíja -e ž (ȋ)
med. veda o pljučih in pljučnih boleznih: specialist pulmologije; strokovnjaki s področja pulmologije; oddelek za pulmologijo

SSKJ²

pulmológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za pulmologijo: zdravnik jo je napotil k pulmologinji

SSKJ²

pulmolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pulmologijo: pulmološki oddelek; pulmološka ambulanta, klinika / pulmološki bolniki; pulmološki primeri

SSKJ²

pulôver -ja m (ó)
pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se oblači čez glavo: plesti pulover; volnen pulover; jopica in pulover / moški, otroški pulover; smučarski pulover

SSKJ²

pulôverček -čka m (ó)
manjšalnica od pulover: otrok v hlačkah in puloverčku / ekspr. k temnemu krilu nosi puloverčke živih barv

SSKJ²

púlpa -e ž (ȗ)
1. agr. celo, razkosano ali pretlačeno sadje z dodatkom sredstva za konzerviranje, namenjeno za nadaljnjo predelavo: dati pulpo v sode / predelovati v pulpo / sadna pulpa
2. anat., navadno v zvezi zobna pulpa vsebina zobne votline, zobna meča: odstraniti oboleli del zobne pulpe

SSKJ²

pulpírati -am nedov. in dov. (ȋ)
agr. predelovati v pulpo: pulpirati sadje

SSKJ²

púlt -a m (ȗ)
1. mizi podobna priprava med prodajalcem in kupcem, na katero se daje blago: dajati, zlagati blago na pult; stati pred pultom, za pultom / prodajni, točilni pult
// navadno s prilastkom temu podobna priprava z namenom, kot ga izraža prilastek: delovni pult v kuhinji; hladilni pult z vgrajeno hladilno napravo; receptorski pult
2. navadno s prilastkom priprava s poševno (vrhnjo) ploskvijo, na katero se med branjem položi knjiga, list: dirigentski pult; govorniški, pisalni pult
● pog. dobiti meso izpod pulta dobiti v mesnici meso po protekciji; publ. za dirigentskim pultom bo nastopil znan dirigent dirigiral bo
♦ glasb. (notni) pult; rad. mešalni pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. komandni pult z vgrajenimi instrumenti za upravljanje in nadzorovanje strojnih naprav ali tehnoloških procesov

SSKJ²

púlten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pult: pultna površina
♦ arhit. pultna streha enokapna streha, enokapnica

SSKJ²

pulverizácija -e ž (á)
teh. drobljenje snovi v prah, upraševanje: pulverizacija premoga

SSKJ²

púlz -a m (ȗ)
1. med. širjenje in krčenje žil zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utrip, bitje1: otipati, zaznati pulz; hiter, neenakomeren pulz / imeti pulz sedemdeset; izmeriti pulz; pren., publ. pulz gospodarskega življenja
2. fiz. pojav, ki nenadoma nastopi in v kratkem času poneha, sunek: pulz radijskih valov

SSKJ²

pulzácija -e ž (á)
1. med., navadno v zvezi z žila širjenje in krčenje zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripanje, bitje1: pulzacija žile; pren., publ. pulzacija gospodarstva
2. knjiž. pojavljanje v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavanje, utripanje: pulzacija svetilke, svetlobe
♦ elektr. pulzacija električnega toka

SSKJ²

púlzar -ja m (ȗ)
astron. zvezda, ki oddaja pulze radijskih valov v enakomernih presledkih: odkritje pulzarjev

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pulzátor -ja m (ȃ) teh.
1. stroj za preizkušanje trdnosti materiala z enakomerno se spreminjajočim obremenjevanjem: delati s pulzatorjem / univerzalni pulzator
2. del molznega stroja, ki s stiskanjem in sproščanjem uravnava izsesavanje mleka iz vimena: zamenjati pulzator / elektromagnetni, pnevmatični pulzator

SSKJ²

púlzen -zna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na pulz: pulzna značilnost / pulzni signal

SSKJ²

pulzíranje -a s (ȋ)
glagolnik od pulzirati: pulziranje žile / pulziranje električnega toka

SSKJ²

pulzírati -am nedov. (ȋ)
1. med., navadno v zvezi z žila širiti in krčiti se zaradi ritmičnega dotekanja krvi; utripati, biti1: žila pulzira / srce pulzira; pren., publ. tam močneje pulzira gospodarsko življenje
2. knjiž. pojavljati se v sorazmerno kratkih časovnih presledkih in ponehavati, utripati: svetilka, svetloba pulzira
♦ elektr. električni tok pulzira

pulzirajóč

-a -e:

pulzirajoča arterija

♦

astron. pulzirajoča zvezda zvezda, ki se periodično širi in krči

SSKJ²

púma -e ž (ú)
zool. srednje velika, svetlemu panterju podobna zver, ki živi v Severni in Južni Ameriki, Panthera concolor: jaguar in puma

SSKJ²

pùmf in púmf medm. (ȕ; ȗ)
posnema močen pok, glas pri udarcu, padcu: pomeril je s puško in, pumf, sprožil / pumf, je telebnil po tleh

SSKJ²

púmpa -e ž (ȗ) pog.
1. črpalka: pumpa potiska vodo v višja nadstropja / dela na pumpi na bencinski črpalki
2. (zračna) tlačilka: pumpa za kolo

SSKJ²

púmparice -ric ž mn. (ȗ)
hlače s spodaj stisnjenimi hlačnicami, segajočimi pod kolena: obleči pumparice; pumparice iz rebrastega žameta; planinci v pumparicah

SSKJ²

púmpati -am nedov. (ȗ) pog.
1. črpati: pumpati vodo
2. polniti z (zračno) tlačilko: pumpati gumo / pumpati kolo / ekspr. pumpati mišice

SSKJ²

púmpež -a m (ȗ)
ekspr. kdor zna z vztrajnimi prošnjami, pregovarjanjem priti do denarja: sin je pravi pumpež
♦ etn. gladež, bunkež, pumpež igra, pri kateri položijo igralci roke na mizo, eden izmed njih pa s pestjo drsa po mizi in nenadoma koga udari z njo

SSKJ²

púnca1 -e ž (ȗ)
pog. dekle: zbrali so se fantje in punce; zdrava kmečka punca / je še punca / sosed ima sina in dve punci hčeri / ni njegova punca, samo poznata se; ima punco

SSKJ²

púnca2 -e ž (ȗ)
star. (čistinski) žig: ura je imela na notranjem pokrovu vtisnjeno punco

SSKJ²

puncírati -am dov. in nedov. (ȋ)
star. žigosati (s čistinskim žigom): puncirati izdelke iz zlata

SSKJ²

púnč -a m (ȗ)
vroča pijača iz čaja in ruma, z dodatkom limone, pomaranče in sladkorja: piti, skuhati punč; v prid. rabi:, gastr. punč torta

SSKJ²

punčára -e ž (ȃ)
ekspr. dekle: krepka kmečka punčara / našo punčaro bo treba omožiti hčer / predstavil nam je svojo punčaro / pocestna punčara vlačuga, prostitutka

SSKJ²

punčè -éta s (ȅ ẹ́) ekspr.
1. nedoraslo dekle: spogledljivo punče; vede se kot nezrelo punče
2. oseba ženskega spola do pubertete; deklica: fantek in punče sta začela peti / raje se igra s sosedovim punčetom kakor s sestrico

SSKJ²

púnček -čka m (ȗ)
ljubk. deklica, dekle: postala je čeden punček / kot nagovor kam pa, punček

SSKJ²

púnči -- ž (ȗ)
ljubk. deklica, dekle: drobna punči s svetlimi kodri / kot nagovor no, punči, povej

SSKJ²

púnčica -e ž (ȗ)
1. anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: punčica in šarenica; paziti na koga kot na punčico svojega očesa zelo
2. ljubk. deklica, dekle: živahna, svetlolasa punčica

SSKJ²

púnčika -e ž (ȗ)
star. punčka: drobna punčika s črnimi kitkami / deklice se igrajo s punčikami / dvoriti punčikam dekletom

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

púnčka -e ž (ȗ)
1. deklica, zlasti predšolska: punčke in fantki se žogajo; jopica za petletno punčko; biti nežen in boječ kot punčka / kot nagovor punčka, ali si kaj pridna / ekspr. ima same punčke majhne hčere
2. ekspr. dekle: plesal je s čedno punčko / kot nagovor zdravo, punčka
3. igrača, ki predstavlja deklico: kupiti punčko, ki zapira in odpira oči; deklice se igrajo s punčkami / punčka iz cunj

SSKJ²

púnčkast -a -o prid. (ȗ)
nav. ekspr. tak kot pri punčki: punčkast obraz; punčkasto obnašanje / punčkast deček

SSKJ²

púnčoh -a m (ú)
nav. mn., nar. visoki čevelj z vezalkami: zavezati si punčohe

SSKJ²

púnec -nca m (ȗ)
star. (čistinski) žig: vtisniti punec na zlatarski izdelek

SSKJ²

punk in pánk -a [pánk] m (ȃ)
zvrst glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb: igrati, poslušati punk; mladi se navdušujejo za punk; v prid. rabi: punk skupina; punk gibanje

SSKJ²

púnkcija -e ž (ú)
med. vbod z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine, nabod: s punkcijo odstraniti gnojno vsebino; punkcija ciste / lumbalna punkcija

SSKJ²

púnkcijski in punkcíjski -a -o prid. (ú; ȋ)
nanašajoč se na punkcijo: punkcijsko mesto / punkcijska igla

SSKJ²

púnkelj -klja tudi -na [punkəlj] m (ú)
nižje pog. cula, sveženj: držati, nesti punkelj; zavezati punkelj
● nar. blazinica za klekljanje

SSKJ²

púnkeljček -čka [punkəljčək] m (ȗ)
manjšalnica od punkelj: zavezati punkeljček

SSKJ²

punker ipd. gl. panker ipd.

SSKJ²

punkovec ipd. gl. pankovec ipd.

SSKJ²

púnkt -a m (ȗ)
pog., navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo, točka: mladi imajo svoje punkte / kopalni, oskrbovalni, prometni punkt
● star. gostilna je na dobrem punktu na primernem kraju
// med narodnoosvobodilnim bojem stalno mesto za sestajanje obveščevalcev in njihovih sodelavcev: v tej hiši so imeli partizani svoj punkt / določiti nov punkt

SSKJ²

punktácija -e ž (á)
nav. mn., zgod. spomenica meščanskih opozicijskih strank leta 1932 z zahtevo po narodnostni avtonomiji Slovenije in Hrvaške: izdati, prebrati punktacije

SSKJ²

punktálen -lna -o prid. (ȃ)
teh., navadno v zvezi punktalno steklo steklo za očalne leče, ki dajejo tudi na robu jasno sliko:

SSKJ²

punktáš -a m (á)
zgod. žarg. pristaš punktacij: preganjati punktaše

SSKJ²

punktíranje -a s (ȋ)
glagolnik od punktirati: punktiranje ploskve / punktiranje ciste; punktiranje kolenskega sklepa

SSKJ²

punktírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. knjiž. pikčati: punktirati ploskev
2. med. vbadati z votlo iglo za odvzem telesne snovi, navadno tekočine: punktirati cisto / punktirati gnoj

punktíran

-a -o:

punktirano mesto

♦

glasb. punktirana nota nota, podaljšana s piko

SSKJ²

punktuálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. trenuten: punktualno dejanje
♦ glasb. punktualna glasba glasba, katere melodiko sestavljajo vsebinsko samostojni deli iz enega ali nekaj tonov

SSKJ²

púnktum člen. (ȗ)
knjiž., navadno v zvezi z in konec1, pika: pisma hočem nazaj, in punktum; šolo mora končati. Punktum

SSKJ²

pùnt1 púnta m (ȕ ú)
(kmečki) upor: pripravljati, voditi punt / oborožen punt / ekspr. punt zoper laž
♦ zgod. kmečki punti kmečki upori

Število zadetkov: 97669

Fran/SSKJ²

analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²

pùnt2 púnta m (ȕ ú)
šport. žarg. točka, zlasti pri balinanju: pri igri ni dobil niti enega punta

SSKJ²

púnta -e ž (ȗ)
grad. žarg. podpora, podporni drog: rabiti punto; punte in plohi

SSKJ²

púntaka -e ž (ú)
les. tesarska sekira za dolbenje žlebov, lukenj:

SSKJ²

púntanje -a s (ú)
glagolnik od puntati: obdolžiti koga puntanja kmetov / nasprotovanje in puntanje

SSKJ²

púntar -ja m (ū)
(kmečki) upornik: puntarji so bili dobro oboroženi / ekspr. med fanti iz našega razreda je on največji puntar / kmečki puntarji

SSKJ²

puntaríja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. upor, upiranje: krvavi konec puntarije

SSKJ²

púntarka -e ž (ū)
(kmečka) upornica: puntarke so se zbrale na trgu

SSKJ²

púntarski -a -o prid. (ū)
uporniški: puntarska vojska; puntarska gesla / puntarski kmetje / ekspr. biti puntarskega duha

SSKJ²

púntarstvo -a s (ū)
nav. ekspr. uporništvo: kaznovati koga zaradi puntarstva / literarno puntarstvo

SSKJ²

púntati -am nedov. (ú)
spodbujati k uporu: puntati kmete, vojake / ekspr. puntati mladino

púntati se

upirati se:

kmetje so se puntali

/ ekspr. puntati se staršem

SSKJ²

púpa1 -e ž (ū)
1. star. igrača, ki predstavlja deklico; punčka: igrati se s pupo; pupa iz celuloida / otroška pupa
● obrt. žarg. (krojaška) pupa model človeškega trupa za pomerjanje oblačil; (krojaška) lutka; pupa v izložbi (ženska) lutka
2. nar. primorsko dekle: pupe so šle na ples

SSKJ²

púpa2 -e ž (ū)
otr. pijača: steklenička s pupo

SSKJ²

púpati -am nedov. (ȗ)
otr. piti: papati in pupati

SSKJ²

púpcati -am nedov. (ȗ)
otr. piti: pupcati mleko

SSKJ²

púpek -pka m (ȗ)
zool. repata dvoživka z vitkim trupom in ob straneh sploščenim repom, Triturus: opazovati pupke v mlaki; močeradi in pupki / planinski, veliki pupek

SSKJ²

púpica -e ž (ū)
otr. pijača: papica in pupica / dajati pupice

SSKJ²

pupíla -e ž (ȋ)
anat. odprtina, ki je v sredini šarenice in se oži ali razširja; zenica: razširjenje pupile

SSKJ²

pupiláren -rna -o prid. (ȃ)
pravn., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilarne zadeve / pupilarna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom

pupilárno

prisl.:

pupilarno varne vloge

SSKJ²

pupílen -lna -o prid. (ȋ)
1. anat. zeničen: pupilni obseg
♦ med. pupilni refleks
2. pravn., nekdaj nanašajoč se na osebe pod varuštvom ali skrbništvom: pupilno premoženje / pupilna varnost naložb zajamčena varnost naložb za osebe pod varuštvom ali skrbništvom

SSKJ²

púra -e ž (ū)
velika domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo: gojiti pure
// samica te živali: jajca pure; puran in pura

Število zadetkov: 97669

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Jezikovna	3720	3720
Oddajte vprašanje
Terminološka	624	624
Oddajte vprašanje

SSKJ²	97669	97669
eSSKJ	3432	3432
Sinonimni	75252	75252
Pravopis	92617	92617
ePravopis	11167	11167
Sprotni	1508	1508
Frazeološki	4156	4156
Frazemi	3002	3002
Pregovori	1154	1154
Vezljivostni	3044	3044
Vezljivostni G	2540	2540
Vezljivostni NG	504	504
Etimološki	29879	29879
Etimološki	29405	29405
NESSJ	474	474
Zgodovinski	234028	234028
Pleteršnik	103185	103185
Prekmurski	14849	14849
Pohlin	13539	13539
Hipolit	39193	39193
Vorenc	17666	17666
Svetokriški	8461	8461
Megiser	6021	6021
Besedje16	27759	27759
eSSKJ16	3355	3355
Terminološki	69752	69752
Botanika	6868	6868
Kamnarstvo	1516	1516
Davki	1060	1060
Betonske konst.	1296	1296
Farmacija	6447	6447
Pravo	10094	10094
Avtomatika	2020	2020
Urbanizem	2173	2173
Up. umetnost	1200	1200
Tolkala	635	635
Smučanje	4052	4052
Gledališče	2967	2967
Čebelarstvo	3073	3073
Geologija	10805	10805
Gemologija	3025	3025
Geografija	8922	8922
Planinstvo	3599	3599
Narečni	39621	39621
SLA	4022	4022
Črnovrški	10183	10183
Zadrečki	3966	3966
Bovški	4065	4065
Kostelski	16791	16791
Ziljski	594	594
Arhiv	98536	98536
SSKJ	93154	93154
SNB	5382	5382

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Tipkovnica

Predlagajte novo besedo

Predlagajte novo besedo

, hvala za vaš predlog.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja